Audio-video interleave (AVI) je priljubljen standard za formatiranje večpredstavnostnih datotek osebnega računalnika (PC), ki združuje avdio in video v eno datoteko. AVI, ki ga je predstavil Microsoft® v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja, je namenjen predvajanju na računalniškem predvajalniku medijev. Poleg informacij o zvočnih in video datotekah te vrste datotek vsebujejo informacije, ki računalniku povedo, kako dekodirati zvočne in video podatke. Za predvajanje te vrste datoteke na računalniškem predvajalniku predstavnosti mora biti predvajalnik opremljen z združljivimi kodeki, ki omogočajo predvajalniku dekodiranje in predvajanje kodiranih medijev v datoteki.
V datoteki AVI informacije, vdelane v štirimestno kodo (FOURCC), povedo računalniku, katero vrsto programskega kodeka naj uporabi. Kodek je računalniški program ali vtičnik, ki dekodira datoteko. Kodeki, združljivi z AVI, vključujejo kodek DivX™, kodek Cinepak™, kodek Indeo™ in kodek za digitalni video (DV), vendar vsi kodeki ne bodo delovali z vsako datoteko te vrste. Čeprav je datoteka zgrajena v standardu AVI, jo je mogoče ustvariti z različnimi, nezdružljivimi vrstami kodiranja, od katerih vsak potrebuje poseben programski kodek za dekodiranje podatkov in predvajanje datoteke. Podjetja, ki izdelujejo programske medijske predvajalnike ali medijske kodeke, pogosto ponujajo namestitvene datoteke kodeka za prenos neposredno s spletnih mest svojih podjetij.
Struktura za to vrsto predstavnostne datoteke je zasnovana na podlagi arhitekture vrste datoteke, ki je bila prvotno uporabljena v formatu datoteke za izmenjavo virov (RIFF). Format RIFF organizira podatke v dele informacij, od katerih ima vsak svojo lastno kodo tipa FOURCC, zasnovano za oris informacij o datoteki za del RIFF. Datoteka AVI je v bistvu en kos RIFF z enim naborom informacij o kodiranju FOURCC. Format datoteke RIFF je predstavil tudi Microsoft®. Druge vrste datotek, ki temeljijo na strukturi, uporabljeni v RIFF, vključujejo zvočne datoteke (WAV) in animirane grafične datoteke kazalca (ANI).
Čeprav je AVI najbolj priljubljena vrsta video datoteke, ki se uporablja v osebnem računalniku, imajo nekateri medijski predvajalniki težave s predvajanjem te vrste zapisa datoteke. Nekatera programska oprema za predvajanje videoposnetkov morda ne bo mogla samodejno izbrati pravilnega razmerja stranic videa, zato se bo uporabnik morda moral prilagoditi pravilnemu razmerju stranic z uporabo ročnih kontrolnikov programa. Druge težave s tem medijskim standardom vključujejo težave pri kodiranju zvočnega zvoka z zvokom MPEG-1 Audio Layer 3 (mp3), ki je bil kodiran z nizko kakovostjo vzorčenja. MPEG-1 je standard za stiskanje zvoka in videa, ki ga je določila skupina strokovnjakov za filme (MPEG).