Pred izumom digitalnih večsteznih snemalnikov je snemanje glasbe zahtevalo predvajanje v realnem času in vso glasbo je bilo treba predvajati v enem samem primeru. Z izumom analognih večtirnih snemalnikov je večtirno snemanje postalo priljubljeno z zmanjševanjem snemanja glasbe na manjše kose. Priljubljenost je pridobil tudi kot umetniško orodje, ker je omogočal snemanje več skladb za sinhronizacijo med seboj ter omogočal uporabo drugih učinkov, o katerih do takrat še ni bilo slišati. Vrste snemalnikov, ki se danes uporabljajo, so zdaj digitalni večtirni snemalniki in se lahko uporabljajo za snemanje glasbe in druge vrste snemanja, kot so glasovne igre ali zvoki filmov. Vrste snemalnikov vključujejo tiste z različnimi vmesniki, samostojnimi modeli in programsko opremo.
Obstajajo različne vrste zvočnih večsteznih snemalnikov, ki imajo orodja, ki so koristna za nekatere vrste snemanja, za druge pa ne. Nekateri digitalni večtirni snemalniki so opremljeni z računalnikom, ki ima midi vmesnik in ločen zvočni vmesnik, ki uporabniku omogoča ogled valovnih dolžin zvoka, ki se snema. To je še posebej uporabno pri ugotavljanju, ali glas ali zvok zadene pravilno višino in frekvenco. Glasba, zvoki ali glasovi se posnamejo na trdi disk računalnika in shranijo za kasnejšo uporabo. Te zvoke je mogoče mešati na diktafonu, vendar nekateri snemalniki omogočajo, da se glasba shrani na USB, če je snemalnik povezan prek vrat USB, in nato prenese iz USB-ja v računalnik za mešanje.
Druga vrsta snemalnika je samostojen model, ki omogoča obdelavo vsega mešanja in manipulacije zvoka na sami napravi. To je koristno, ker zmanjša število naprav, potrebnih za ustvarjanje končnega izdelka, saj imajo vsa orodja in funkcije na enem stroju. Digitalni večtirni snemalniki te vrste lahko shranijo zvok v svoj notranji procesor, lahko pa te zvoke snemajo tudi na druge naprave, kot sta disk ali kaseta, čeprav ti dve zunanji napravi postajata vse manj pogosti.
Bolj priljubljeni digitalni večtirni snemalniki so na voljo v obliki računalniške programske opreme in se uporabljajo na prenosnem ali osebnem računalniku (PC). Programska oprema omogoča, da se na zaslonu prikažejo digitalne in vizualne predstavitve zvoka za čistejši način za ogled. Čeprav lahko to vrsto programske opreme vsak zlahka kupi ali prenese z interneta, so programsko opremo zaradi enostavne uporabe izkoristili tudi snemalni studii. Čista metoda predstavljanja uporabniku omogoča lažjo vizualizacijo zvokov za “branje” in možnost mešanja in manipuliranja zvokov. Zvoki se snemajo z nekakšnim mikrofonom, računalnik pa je mogoče priključiti tudi na naprave, kot je mikrofon, da obdela zvok, kot bi to storil samostojni snemalnik.