Refleksna pot je vrsta nevronske poti, ki sodeluje pri posredovanju refleksa. Refleksi so nehotene reakcije, ki se pojavijo kot odziv na dražljaje. Pogosto v celoti zaobidejo možgane, kar omogoča, da se pojavijo zelo hitro, čeprav možgani prejmejo informacije o refleksu, ko se zgodi. V telesu obstaja več različnih refleksnih poti. Pri bolnikih z določenimi vrstami nevroloških motenj se te poti motijo in bolnik razvije nenormalne refleksne odzive.
Klasičen primer refleksne poti lahko vidimo v kolenu. Ko se tapka desno mesto na kolenski kapici, sproži refleks. Signali dražljaja se po refleksni poti prenašajo v hrbtenjačo in hrbtenjača aktivira motorične nevrone, kar povzroči, da noga udari ven. Pacientovi možgani niso vključeni v obdelavo teh informacij ali signala za brco, čeprav prejemajo senzorične informacije, ki jih opozorijo na dejstvo, da se je kolena dotaknilo in noga izbila.
Izogibanje možganom omogoča, da se pojavijo refleksi na sprožilcu las. Dražljaji in odziv so lahko tako tesno povezani, da se ljudje ne zavedajo, dokler se refleks že ne zgodi. Refleksi so zasnovani tako, da zagotavljajo zelo specifično zaščito telesa kot odziv na običajne dražljaje. Če bi morali zavestno obdelati dražljaj in določiti odziv, bi trajalo predolgo, kar bi lahko izpostavilo telo tveganjem. Refleksna pot je bližnjica.
Ko se refleksna pot na nek način poškoduje, kar se lahko zgodi, če so živci pretrgani, stisnjeni ali demielinizirani, je refleks moten. Bolnik morda sploh nima refleksov, ima počasen refleks ali nenormalen refleks. To je mogoče zaznati med rutinskim nevrološkim pregledom, kjer je bolnik izpostavljen dražljajem in se zabeležijo odzivi. Če se bolnik nenormalno odzove, se lahko uporabi dodatno testiranje, da se izvede več o izvoru spremenjenega refleksa. Te informacije se lahko uporabijo za razvoj diagnoze.
Izvedene so bile znanstvene študije, ki načrtujejo refleksne poti, da bi raziskovalcem omogočile razumevanje delovanja refleksov in spoznavanje poti, po katerih se senzorične informacije premikajo od in nazaj do mesta refleksa. Te študije so bile uporabljene tudi pri ljudeh z nenormalnimi refleksi, da bi videli, kje gre signal narobe ali je zgrešen. To se lahko uporablja za pomoč zdravnikom, da natančno diagnosticirajo bolnike, ko so v bolnišnici ali kliniki z nenavadnimi refleksnimi odzivi.