Antrakinon je aromatična organska spojina, ki se naravno pojavlja v nekaterih rastlinah, glivah in žuželkah. Ker prispeva k barvnemu pigmentu takih organizmov, se spojina komercialno uporablja za proizvodnjo barvil. V obliki prahu ima antrakinon barvo, ki sega od sive do rumene in zelene. Vendar pa proizvaja vrsto različnih barvil, vključno z alizarinom (rdečo), oljno modro A in oljno modro 35, kinizarin zeleno SS in topilo vijolično 13.
To spojino lahko tudi mehansko proizvedemo z oksidacijo antracena s kromovo kislino ali z redukcijo benzena in ftalnega anhidrida. Slednja metoda zahteva hidracijo, preden lahko zmes štejemo za antrakinon.
Antrakinon je znan pod številnimi drugimi imeni, kot so antrahinon, dioksoantracen in več različnih trgovskih imen, vključno z Hoelite in Corbit. Je derivat antracena, stranskega produkta premogovega katrana, za katerega je značilna kemična struktura, sestavljena iz policikličnega aromatskega ogljikovodika in treh kondenziranih benzenskih obročev.
Poleg proizvodnje barvil obstajajo tudi druge komercialne aplikacije za antrakinon. Na primer, uporablja se kot katalizator pri proizvodnji lesne celuloze in papirja. Za proizvodnjo vodikovega peroksida se uporablja derivat, imenovan 2-etilantrakinon. Antrakinon ima dolgo zgodovino uporabe kot repelent ptic in se uporablja predvsem za odvračanje prisotnosti gosi. To delovanje je lahko posledica odvajalnih lastnosti, ki jih ima spojina, ko jo uvedemo kot obdelano ptičje seme ali travo. Pravzaprav je njegova prisotnost tisto, kar daje odvajalne lastnosti številnim dobro znanim zeliščem, ki se uporabljajo za zdravljenje zaprtja, kot so stroki sene, aloja, rabarbara, krhlika in cascara sagrada.
Z antrakinonom so povezani številni okoljski in zdravstveni problemi. Prvič, njegova uporaba kot odvajalo je bila povezana z benignim, a nezaželenim stanjem, znanim kot melanoza coli, za katero je značilna obarvanost stene debelega črevesa.
Dveletne študije, ki jih je izvedel Nacionalni toksikološki program (NTP) na živalskih modelih, kažejo, da je antrakinon ob zaužitju rakotvoren za jetra. Ti testi so pokazali tudi, da lahko ta spojina povzroči pojav nerakavih lezij ali tumorjev na različnih organih. Poleg tega raziskave, ki jih je opravil NTP, kažejo, da je lahko endokrini motilec. Kot rezultat ugotovitev NTP je kalifornijska agencija za varstvo okolja vključila antrakinon na svoj seznam ugotovljenih rakotvornih snovi.
Antrakinon predstavlja tudi določene varnostne izzive za predelovalno industrijo. Snov je na primer zelo vnetljiva in je ni mogoče uporabiti v bližini odprtega ognja ali ekstremne vročine, saj spojina pri zgorevanju proizvaja strupene hlape. Priporočljivo je tudi, da delavci, ki delajo z antrakinonom, nosijo respirator s filtrom P1, da preprečijo vdihavanje inertnih delcev, ter zaščitne rokavice in očala. Z okoljskega vidika je spojina strupena za ribe in se ne razgradi hitro.