Elektronegativnost je stopnja, do katere lahko atom pritegne vezne elektrone k sebi. Komponente te relativne mere so sestavljene iz sposobnosti atoma, da pridobi elektrone in jih zadrži. Razlike med elektronegativnostjo dveh atomov lahko uporabimo za napovedovanje relativne moči vezi. Za izražanje elektronegativnosti so bile predlagane različne lestvice.
Kemične vezi so privlačne sile med atomi, ki ustvarjajo molekule. Molekule so gradniki vseh snovi. Narava kemičnih vezi določa številne molekularne lastnosti.
Elektroni potujejo v lupinah okoli atomskih jeder. Atomi so najbolj stabilni, ko so njihove elektronske lupine napolnjene ali napol napolnjene. Kovalentne vezi nastanejo, ko si atomi delijo enega ali več elektronov. Elektron kroži bližje bolj elektronegativnemu atomu. Čeprav je elektron deljen v kovalentnih vezi, je celotna molekularna struktura močnejša.
V ionskih vezi je elektronegativna razlika med dvema ali več atomi tako velika, da se elektron odstrani z najmanj elektronegativnega atoma. Te vezi so polarne, kot drobni magneti. V vodi ali drugih topilih se lahko ločijo na dva ali več ločenih ionov.
Leta 1934 je ameriški znanstvenik Robert S. Muliken predlagal, da se elektronegativnost meri kot polovica razlike med ionizacijsko energijo (IE) in afiniteto do elektronov (EA). IE je energija, potrebna za odstranitev elektrona iz atoma, EA pa energija, ki se sprosti, ko atom pridobi elektron. Njegova lestvica ni bila sprejeta, ker je bilo tedaj težko izmeriti afiniteto do elektronov.
Drugi ameriški znanstvenik, Linus Pauling, je razvil prejšnjo lestvico, ki temelji na relativni moči kemičnih vezi. Fluoru, najbolj elektronegativnemu atomu, je bila pripisana elektronegativnost 4.0. Litiju, na nasprotni strani periodnega sistema, je bila dodeljena vrednost 1.0. Cezij z vrednostjo 0.7 je pod litijem. Na splošno se elektronegativnost povečuje od leve proti desni po periodnem sistemu. Zmanjša se od zgoraj navzdol.
Paulingova lestvica daje dobro mero vrste atomov vezi, ki se bodo oblikovali. Elektronegativna razlika med dvema nekovinskima atomoma je majhna; tako nastanejo kovalentne vezi. Primer je ogljik-dušik (CN vez) v piridinu (C5H5N). Ogljik ima elektronegativnost 2.5; dušik je 3.0; in razlika je 0.5.
Nekovina in kovinski atom tvorita ionsko vez zaradi velike elektronegativne razlike. Primer je kalijev klorid (KCl). Kalij ima vrednost 0.8; klorid ima vrednost 3.0; in razlika je 2.2.