V znanosti se izraz vidljivost nanaša na to, ali je mogoče jasno videti predmet in na razdaljo, s katere ga je mogoče videti. To je še posebej pomembno pri razpravah o meteorologiji in astronomiji. Na vidljivost lahko vplivajo številni dejavniki, vključno z vremenom, onesnaženostjo in časom dneva. Ti dejavniki lahko spremenijo stanje ozračja, spremenijo jasnost zraka in vplivajo na zmožnost videnja predmetov, zlasti tistih, ki so daleč.
Stanje zraka je neposredno povezano z zmožnostjo jasnega videnja predmetov, ki se nahajajo v daljavi. Ko je zrak meglen ali meglen, je težko jasno videti oddaljene predmete, ko pa so razmere jasne, je veliko lažje. Ta sposobnost razločnega videnja in razdalja, s katere je to mogoče, je znana kot vidljivost. Pogosto se meri kot razdalja, s katere je predmet jasno viden, izražena v miljah ali kilometrih.
Dve od znanstvenih disciplin, kjer je vidljivost še posebej pomembna, sta meteorologija in astronomija. Številni različni vremenski pojavi, kot so megla, oblaki in vlaga, lahko močno vplivajo na zmožnost videnja predmetov na daljavo. Korelacija je tako pomembna, da večina vremenskih poročil vključuje merilo vidljivosti. Ti ukrepi so še posebej pomembni za astronome, saj vplivajo na njihovo sposobnost videnja nebesnih teles, kot so planeti ali Luno, in preučevanja vesolja.
Obstaja veliko dejavnikov, kot sta vreme in onesnaževanje, ki lahko vplivajo na čistost zraka. Delci, suspendirani v ozračju, kot so vodna para in onesnaževala, negativno vplivajo na vidljivost. Majhne kapljice vode v vodni pari odbijajo svetlobo, zaradi česar je težje videti skozi zrak, ko gledamo oddaljen predmet. To se zgodi, ko so razmere zelo vlažne, meglene ali oblačne, pa tudi med različnimi vrstami padavin, kot sta rosenje ali sneg. Onesnaženost zraka povzroča podoben učinek zaradi toksinov, ki so suspendirani v zraku, ki se imenuje smog ali meglica, negativni vpliv pa se poveča v dneh z vlažnimi razmerami.
Čas dneva lahko vpliva tudi na vidljivost zaradi različnih svetlobnih razmer. Na splošno je težko videti predmete na daljavo v časih z delno temo, na primer v mraku. Drug dejavnik, ki vpliva, je predmet, ki ga opazujemo, in količina kontrasta, ki ga ima z okolico. Na primer, Luna običajno ni vidna podnevi, ko je nebo svetlo, ponoči pa se njena vidljivost poveča zaradi kontrasta med Lunino svetlobo in temo okolice.