Skratka, odvisno koga vprašaš. Odgovori se gibljejo od samo 4,000 let do kar 4.5 milijarde let.
Starost zemlje je tema velikih polemik z ljudmi, ki so združeni v dva osnovna tabora. Pomembno je omeniti, da kot pri večini stvari obstajajo ljudje s prepričanji, ki premostijo obe strani, vendar bo delitev prepričanj na dva različna tabora pomagala pri površni razpravi o starosti zemlje. V bistvu se razlikujeta glede tega, ali ima religija vlogo pri analizi, in s tem dobimo dve skupini – tradicionalni znanstveniki in kreacionisti.
Na eni strani imamo tradicionalne znanstvenike, ki starost zemlje temeljijo na znanstvenih dokazih in teorijah. Opozarjajo na stvari, kot so ogljično datiranje, evolucija, radiometrično datiranje in teorija velikega poka. Ta skupina, ki jo včasih imenujejo sekularna, evolucijska ali znanstveno utemeljena skupina, na splošno verjame, da je Zemlja stara približno 4.5 milijarde let. Tisto, kar tradicionalni znanstveniki ali sekularisti na splošno ne upoštevajo pri svoji analizi zemeljske starosti, je nekaj, kar upošteva druga skupina – religija.
Ta skupina, ki temelji na veri, ki vključuje tudi znanstvenike, se običajno imenuje kreacionisti. Pomembno je omeniti, da ko govorimo o tem verskem taborišču, mislimo predvsem na judovsko-krščanske religije, a ne samo. Hindujci na primer na splošno verjamejo, da je Zemlja stara milijarde let in ima cikel obstoja in neobstoja. Kreacionističen tabor, tako kot tradicionalni znanstveniki, vključuje različna prepričanja, vendar večina kreacionistov navaja datume starosti Zemlje v razponu od 4,000 do 10,000 let. Ta skupina temelji starost zemlje na dobesedni razlagi verskih besedil, in sicer Geneze v Stari zavezi.
Kreacionisti lahko opozorijo na pomanjkljivosti pri datiranju ogljika kot netočne za določanje starosti Zemlje. Tradicionalni znanstveniki pa ugotavljajo, da je datiranje z ogljikom le eden od načinov za merjenje starosti kamnin in fosilov. Za določitev starosti Zemlje se uporablja več vrst radiometričnih metod datiranja. Te metode ocenjujejo razpolovno dobo radioaktivnih izotopov, prisotnih v kamninah in mineralih ter drugem materialu. Običajno lahko tradicionalni znanstveniki poleg ogljika gledajo na razpolovno dobo snovi, kot so argon, svinec, kalij in uran.
V podporo argumentom, da je starost Zemlje veliko mlajša, kreacionistični znanstveniki trdijo, da teorija mlade zemlje ne temelji le na svetopisemskih dokazih, ampak na znanstveni teoriji. Nekateri kreacionistični znanstveniki na primer predlagajo, da bi bilo kopičenje prahu na Luni bistveno večje, če bi bila Zemlja stara milijarde let. Nadalje, kreacionisti menijo, da količina helija, ki je trenutno v atmosferi, kaže, da mora biti Zemlja mlajša. Če bi bil starejši, bi bilo v ozračju več helija. Kreacionistični znanstveniki lahko izpodbijajo tudi veljavnost radiometričnih metod datiranja. Verjamejo, da se takšni zmenki zlahka kontaminirajo, kar izniči teste.