Kripton je plinasti kemični element, ki obstaja v koncentraciji približno en del na milijon v zemeljski atmosferi. Ker obstaja v nizkih koncentracijah, ga je težko in drago ekstrahirati, zaradi česar je precej drag, ko pride na trg. Njegova najpogostejša uporaba je pri razsvetljavi, saj plin med prevajanjem toka sveti zelo svetlo belo. Številni tako imenovani “neonski” znaki so dejansko izdelani s kriptonom v barvnih ceveh, ki svetijo, ko se plin spremeni v plazmo.
Temelji za iskanje kriptona so bili postavljeni leta 1785, ko je Henry Cavendish opazil, da zrak vsebuje frakcijo, ki ni bila niti kisik niti dušik. Izkazalo se je, da je bilo v tej frakciji prisotnih več elementov, ki so postali znani kot žlahtni plini, in znanstveniki so te pline začeli identificirati enega za drugim. Kripton sta leta 1898 odkrila William Ramsay in Morris Travers, skupaj z neonom in ksenonom.
Tako kot mnogi žlahtni plini je kripton brez vonja, barve in okusa. Ko se strdi, ustvari kocke bele kristale, njegov spektralni podpis pa je bogat zelene do rdeče. Element ima atomsko številko 36 in je označen s simbolom Kr v periodnem sistemu. Plin je sam po sebi relativno stabilen in nereaktiven, čeprav lahko z jedrskimi reakcijami nastanejo radioaktivni izotopi. Večino elementa v okolju najdemo v atmosferi, čeprav se pojavlja tudi v mineralih in meteoritih.
Za ekstrakcijo kriptona morajo znanstveniki uporabiti postopek, imenovan frakcijska destilacija. V tem procesu se vzorec zraka ohladi, da se strdi, nato pa se nežno segreje, da se vrne v plinasto obliko. Ker elementi v zraku pri različnih temperaturah postanejo plinasti, se bodo oborili z različno hitrostjo, kar bo znanstvenikom omogočilo, da jih zberejo v zraku enega za drugim, ko se vrnejo v plinasto stanje. Fluorescentne luči pogosto uporabljajo kripton, prav tako zelo svetle luči, ki lahko za delovanje uporabljajo mešanico žlahtnih plinov.
Obstaja nekaj malenkosti, zaradi katerih je kripton še posebej zanimiv element za nekatere ljudi. Zelo na kratko je služil kot uradna definicija za dolžino metra, ki je bila določena na podlagi spektralne dolžine enega izotopa elementa. Prav tako daje svoje ime izmišljenemu planetu Krypton, domu Supermana in nevarnemu mineralu kriptonitu. Za razliko od kriptonita pa ta element ni zelo nevaren za življenje, čeprav lahko v visokih koncentracijah deluje kot zadušilo, saj izpodriva kisik, ki ga večina organizmov potrebuje za dihanje.