Dietanolamin ali DEA je organska spojina, sintetizirana iz reakcije etilen oksida in amoniaka, in se v velikih industrijskih količinah proizvaja od zgodnjih tridesetih let prejšnjega stoletja. Pri sobni temperaturi je bodisi bistra, higroskopna tekočina, ki pritegne vlago iz zraka, ali bela kristalinična trdna snov, ki lahko ob dvigu temperature rahlo diši po amoniaku. Spojina se lahko uporablja za številne komercialne namene, vendar je glavni med njimi kot vmesno vlažilno sredstvo v kozmetiki ter pripomočkih za zdravje in lepoto, kot so šamponi, losjoni in kreme, saj deluje tako, da ustvari gosto peno ali kremasto konsistenco, če se meša z vodo ali razpršite po površini kože. Dietanolamin se uporablja tudi pri proizvodnji tekstila, farmacevtskih izdelkov in herbicidov. Pomembna industrijska uporaba zanj je kot čistilnik plina v industriji nafte in zemeljskega plina za odstranjevanje nevarnih stranskih produktov vodikovega sulfida, ki nastanejo pri rafiniranju.
Že nekaj časa je znano, da dietanolamin ob izpostavljenosti povzroča zdravstvena tveganja v številnih panogah, kjer se uporablja, tudi kot sestavina ročno nanesenih voskov, polirnih sredstev in zaviralcev korozije. Največje tveganje za zdravje ljudi, ki ga predstavlja, pa je kot sestavina kozmetičnih izdelkov, ki se nanese neposredno in večkrat na kožo. Raziskave so pokazale, da bo DEA sčasoma kemično reagirala z drugimi sestavinami v teh izdelkih in ustvarila izjemno močno kancerogeno kemikalijo, imenovano nitrosodietanolamin (NDEA).
Poročila o škodljivih učinkih NDEA na zdravje ljudi ga povezujejo z rakom želodca, požiralnika, jeter in mehurja. Študije so pokazale, da je NDEA kancerogen in strupen pri 44 različnih vrstah poskusnih živali, na katerih je bil testiran. Medtem ko Ameriška agencija za varstvo okolja (EPA) in Food and Drug Administration (FDA) priznavata zdravstvena tveganja dietanolamina, obstaja malo uradne vladne dokumentacije o specifični, podrobni toksikologiji zaradi dejstva, da kozmetične izdelke le naključno ureja ameriška zvezna vlada. . Vendar pa velja za eno najbolj tveganih kemičnih spojin, ki se uporabljajo v kozmetičnih izdelkih od leta 2011, deloma zaradi svoje nagnjenosti k razgradnji v NDEA.
Ko dietanolamin prodajajo kemični proizvajalci, je na voljo v različnih koncentracijah, ki lahko vsebujejo elemente v sledovih sorodnih aminskih spojin, kot sta monoetanolamin in trietanolamin. To dejstvo je privedlo do označevanja DEA na številne načine, pri čemer ima kemikalija vsaj 11 drugih trgovskih imen, ki vključujejo kokamid DEA, TEA-lauril sulfat, kokamid MEA, DEA olet-3 fosfat, lauramid DEA, DEA-cetil fosfat, linoleamid MEA, oleamid DEA, stearamid MEA, miristamid DEA in trietanolamin. Vsaka od teh spojin lahko vsebuje elemente v sledovih dietanolamina ali pa je lahko glavna sestavina takšnih kemikalij. To je posledica dejstva, da je polifunkcionalna kemikalija, ki se zlahka veže s sorodnimi amini ali amoniakom in spojinami na osnovi diola ali etilena.
Ko se prodaja kot DEA, je kemikalija običajno 99.3 % čista DEA in je komercialno 0.45 % element v sledovih monoetanolamina in 0.25 % sestavina trietanolamina. Nekateri industrijski proizvajalci ponujajo tudi zmanjšano koncentracijo dietanolamina na 85 % v mešanici s 15 % deionizirane vode za pošiljanje v hladnejše podnebje, saj ima določeno sposobnost zaviranja zmrzovanja izdelkov. Največja uporaba izdelka v ZDA je kot površinsko aktivna snov ali sredstvo za penjenje z 39 %, 30 % proizvodnje DEA pa gre v plinsko industrijo kot kemikalijo za čiščenje. Preostale uporabe so razdeljene med tekstilne, kovinskopredelovalne, kmetijske in sorodne komercialne interese.