Napisana človeška zgodovina sega le nekaj tisoč let nazaj. Zemlja je precej starejša od človeške rase in je šla skozi nešteto pomembnih dogodkov in sprememb že dolgo pred prihodom ljudi. Zgodovinska geologija preučuje kamnine, mineralne in geološke formacije, da bi sodobnim ljudem dala boljšo sliko o starodavni zgodovini na Zemlji. Z uporabo sodobne tehnologije, kot je radijsko ogljikovo datiranje, zgodovinska geologija uči ljudi o preteklosti in lahko celo da vpogled v prihodnje obnašanje planeta.
Določanje starosti kamnin je pomemben del zgodovinske geologije. V 19. stoletju je delo več uglednih znanstvenikov razkrilo koncept radioaktivnosti. Novejša odkritja so pokazala, da se nekateri radioaktivni elementi s predvidljivo hitrostjo razgradijo v stabilnejšo obliko elementa. Z merjenjem vzorca kamnine glede količine prvotnega elementa in njegove razčlenjene različice lahko geologi zdaj dobijo dokaj natančno predstavo o starosti vzorca. Z uporabo radiometričnega datiranja je zgodovinska geologija dala zanesljive ocene ne le o starosti kamnin, temveč tudi o starosti planeta samega.
Sedimentne kamnine so velikega pomena v zgodovinski geologiji in sorodnih področjih starodavne zgodovine. Sedimentne kamnine nastanejo zaradi stiskanja sedimentov skozi čas, kot so umazanija, pesek in organizmi. Velik del znanstvenih informacij o fosilih prihaja iz kosti in okostja, vgrajenih v sedimentne kamnine. Zgodovinska geologija lahko veliko pove o nekdanjih vrstah in izumrtju s preučevanjem fosilov in okoliških kamnin. Sedimentne kamnine lahko dajo tudi veliko informacij o preteklih podnebjih, saj se sedimenti različno obrabijo, odvisno od atmosfere okoli njih.
Zgodovinska geologija ne daje le namigov o preteklosti, lahko tudi oblikuje razumevanje o geološki sestavi sedanjosti. Rudarska podjetja in podjetja, ki iščejo zaloge nafte in zemeljskega plina, pogosto zaposlujejo geologe, ki preučujejo zgodovinsko geologijo. Razumevanje preteklosti regije lahko močno prispeva k razumevanju verjetnosti nekaterih snovi ali mineralov v sedanjosti.
Stoletja je veljalo, da je Zemlja stara le nekaj tisoč let. Zdaj je težko verjeti, da ljudje v času državljanske vojne še nikoli niso videli ali slišali za dinozavra, saj so bili prvi fosili odkriti šele v 1890-ih. Ko je zgodnji geolog James Hutton predlagal, da je Zemlja stara milijone let, je bil deležen skoraj vsesplošnega posmeha in posmeha. V kratkem času, odkar obstaja, je zgodovinska geologija odkrila neizrečene skrivnosti o planetu, ki ga živijo ljudje.