Etanolamin je organska spojina, ki vsebuje kemične skupine amina in alkohola, zaradi česar je uporaben v različnih industrijskih aplikacijah, vključno s proizvodnjo kmetijskih kemikalij, kot je amoniak, za sintezo farmacevtskih izdelkov in detergentov. Je tudi strupena in jedka ob izpostavljenosti človeški koži, kljub temu, da se uporablja v različnih kozmetičnih izdelkih, kot so sredstva za valovanje las in mila. Pri sobni temperaturi etanolamin prevzame gosto, bistro tekočo obliko, ki je vnetljiva in ima vonj po amoniaku. Ameriški centri za nadzor bolezni (CDC) razvrščajo etanolamin kot takoj nevaren za življenje ali zdravje (IDLH) pri koncentraciji 1,000 delov na milijon (ppm) za izpostavljenost kože ali 30 ppm za koncentracije pri vdihavanju. Vendar pa obstaja splošno soglasje med številnimi narodi, od ZDA do Združenega kraljestva, Španije, Japonske in Malezije, da se meja izpostavljenosti 2-3 ppm za etanolamin ne sme preseči.
Za etanolamin obstaja več kot ducat drugih kemičnih trgovskih imen zaradi njegove povezave s podobnimi industrijskimi spojinami, kot so 2-aminoetanol, monoetanolamin, ki je na nekaterih oznakah znan kot ETA ali MEA, 2-amino-1-etanol, glicinol in drugi. Na splošno je razvrščen kot primarna aminska kemikalija, lahko pa se označi tudi kot primarni alkohol, najpogosteje pa se uporablja kot kmetijski fungicid in mikrobicid v državah, kot je Nova Zelandija. Zaradi sposobnosti etanolamina, da se veže na različne druge spojine, je uporaben kot čistilno sredstvo za odstranjevanje zelo strupenega plina vodikovega sulfida, H2S pri proizvodnji surove nafte ali plina ogljikovega dioksida, CO2, v različnih industrijah. Zaradi tega je uporaben tudi kot vezivo pri kemičnem čiščenju, obdelavi volne in za izboljšanje lastnosti delovanja različnih barv in lakov.
Ker etanolamin predstavlja resno tveganje za zdravje ljudi z jedkimi opeklinami kože, poškodbami oči ali poškodbami dihal pri vdihavanju, je treba z njim ravnati previdno. Raziskave so pokazale, da je zaužitje 150 gramov (5.3 unče) ali več etanolamina verjetno usodno. Hlapi ali meglice spojine lahko povzročijo resne poškodbe oči, pri čemer je bilo dokazano, da že 0.005 mililitra povzroči resno okvaro vida v laboratorijskih testih na kuncih. Izkazalo se je tudi, da dolgotrajna izpostavljenost ljudi zelo nizkim koncentracijam spojine razgrajuje zobe in čeljustne kosti ter vodi do bolezni dihal, kot je bronhialna pljučnica, ter ima škodljive učinke na notranje organe jeter in ledvic. Izpostavljenost lahko povzroči tudi astmatične reakcije pri občutljivih posameznikih, nekatere raziskave na živalih pa tudi kažejo, da ima v nizkih koncentracijah toksične učinke na nerojene plodove, ki sicer ne vplivajo na nosečnico.
Zaradi številnih uporab etanolamina so ga obsežno preučevale organizacije v Evropski uniji, Uprava za hrano in zdravila (FDA) v ZDA in drugod. Industrijske omejitve spojine in njene uporabe pa so omejene. To je posledica dejstva, da so tveganja za zdravje v prvi vrsti razvrščena kot poklicna nevarnost, izpostavljenost pa mora priti z neposrednim fizičnim stikom ali v obliki aerosola, da lahko predstavlja kakršno koli nevarnost za zdravje.