Trikloretilen je kemična spojina, razvrščena kot klorirani ogljikovodik. Je negorljiva in brezbarvna tekočina, za katero je značilen sladek vonj. Poleg tega, da je komercialno na voljo pod različnimi trgovskimi imeni, se trikloretilen imenuje tudi Trike in Tri in preprosto s kratico TCE. Čeprav je spojina tako imenovana v skladu s standardi nomenklature Mednarodne zveze za čisto in uporabno kemijo (IUPAC), je ta spojina znana tudi po več drugih standardnih kemičnih imeni, vključno z 1,1,2-trikloretenom, 1,1-dikloro- 2-kloroetilen, acetilen triklorid in tritilen.
Trikloretilen, ki se danes uporablja predvsem kot industrijsko topilo in razmaščevalec, je bil prvič uporabljen v dvajsetih letih prejšnjega stoletja za pomoč pri ekstrakciji rastlinskih olj iz rastlinskih virov, kot so kokos, soja in palma. Običajno se je uporabljal tudi za ekstrakcijo arom iz nekaterih začimb in zelišč, kot je hmelj, poleg dekofeiniranja kavnih zrn. Od tridesetih do zgodnjih šestdesetih let prejšnjega stoletja je uparjena oblika trikloretilena služila kot plinski anestetik nadomestek za kloroform in eter. Ko pa je bilo pozneje ugotovljeno, da je ta spojina nevrotoksin, so njeno uporabo v živilski industriji ali kot anestetik ukinili.
Informacije o škodljivih učinkih na zdravje ljudi zaradi izpostavljenosti trikloretilenu so bile večinoma pridobljene iz primerov na delovnem mestu, kjer je izpostavljenost presegla standarde poklicnega zraka. Ker spojina ni popolnoma topna v vodi, hitro izhlapi iz površinske vode in ostane v zraku kot para. Pri vdihavanju lahko spojina zavira centralni živčni sistem in povzroči simptome, podobne zastrupitvi. Poleg tega lahko visoka ali dolgotrajna izpostavljenost povzroči motnje v delovanju srca, oslabljeno imunost ter poškodbe jeter in ledvic.
Obstaja veliko dokazov, da je trikloretilen postal sistemski v okolju. Pogosto ga najdemo v vzorcih tal in podtalnice, kjer se veže na vodne delce in lahko ostane dlje časa. Doma lahko do izpostavljenosti pride zaradi pogoste uporabe tekočine za korekcijo pisalnega stroja ali odstranjevalcev madežev, poleg pitja, kopanja ali plavanja v vodi, ki je kontaminirana s trikloretilenom.
Agencija za varstvo okolja (EPA) in Uprava za varnost in zdravje pri delu (OSHA) sta pripravili regulativne smernice, ki se nanašajo na pravilno uporabo in odstranjevanje za zmanjšanje tveganja za okolje in zdravje ljudi. Na delovnem mestu je najvišja stopnja izpostavljenosti omejena na 100 delov trikloretilena na milijon delov zraka (100 ppm) za 8-urni delovnik, 40-urni teden. Pitna voda, ki ne presega 5 delov trikloretilena na milijardo delov vode, velja za varno za prehrano ljudi.