Titer se običajno nanaša na krvni test, ki meri koncentracijo snovi v krvi osebe. Test se lahko uporabi za ugotavljanje, ali je oseba razvila imunost proti določenim boleznim, s preverjanjem potrebne koncentracije protiteles za imunost. Titri se uporabljajo tudi za preverjanje koncentracije virusov ali bakterij v krvi ter drugih snovi.
Najpogostejša uporaba testiranja titra je testiranje protiteles. Protitelo je posebna vrsta beljakovine, ki jo ustvari imunski sistem za boj proti okužbi. Da bi bil človek imun na določeno bolezen, mora že imeti v krvi protitelesa proti povzročitelju bolezni. Ta protitelesa lahko izvirajo iz prejšnje izpostavljenosti bolezni, ki povzroča bakterije ali viruse, ali zaradi cepljenja. Da obstaja imunost, morajo ravni protiteles doseči koncentracije, ki so specifične za vsako bolezen.
Imeti informacije, ki jih zagotavlja testiranje titra, je lahko zelo koristno. Zdravstvenim delavcem lahko pomaga pri odločitvi, ali je bilo cepljenje učinkovito ali so potrebne obnovitvene cepitve. Prav tako lahko pomaga ugotoviti, ali je oseba, ki je bila izpostavljena povzročitelju bolezni, pridobila imuniteto zaradi izpostavljenosti ali bi morala biti vseeno cepljena. Titer se lahko uporabi tudi za dokazovanje imunosti, če se izgubi evidenca o cepljenju, kar odpravlja potrebo po dodatnih cepljenjih. Nekatera protitelesa, ki se običajno testirajo, vključujejo ošpice, mumps, rdečke, norice ali norice, otroško paralizo, hepatitis B in C in druga.
Druga uporaba za test titra je potrditev diagnoze bolezni s preverjanjem koncentracije virusov ali bakterij v krvi ali s preverjanjem protiteles proti temu agensu. Nekatere bolezni, pri katerih je to lahko koristno, vključujejo mononukleozo, lajmsko boreliozo ali hepatitis. Uporablja se lahko tudi za preverjanje odzivov imunskega sistema pri avtoimunskih motnjah, kot je lupus, kjer imunski sistem napada lastno tkivo telesa. Koncentracije povzročiteljev kroničnih bolezni, kot je virus HIV, je mogoče spremljati tudi s titrom, to je znano tudi kot testiranje virusne obremenitve.
Test je pravzaprav zelo preprost postopek za pacienta, z majhnim tveganjem. Kri se najpogosteje odvzema iz roke, bodisi znotraj komolca bodisi na zadnji strani roke. Pacienta se udobno namesti in predel očisti z antiseptikom, nato uporabi elastični trak, da omeji pretok krvi in da žile nabreknejo in malo poskočijo, kar olajša vbod igle v veno. Ko je vena pripravljena, se vstavi igla za zbiranje krvi iz vene v priloženo vialo ali cev, nato pa elastični trak snamemo z roke.
Ko zberemo dovolj krvi, iglo odstranimo, nato vialo označimo in pošljemo na testiranje. Testiranje titra se opravi v laboratoriju, rezultati pa se pošljejo pacientovemu zdravniku. Zdravnik oceni rezultate in podatke uporabi za sprejemanje odločitev o zdravljenju.