Mikroanaliza je tehnika, ki jo znanstveniki uporabljajo za pregled sestave snovi in njihovega delovanja v različnih pogojih. Snovi, ki jih preučujemo, so razčlenjene na zelo majhne koščke z uporabo različnih analitskih metod, vključno z mikromletjem, mikrosondiranjem, mikrokalorimetrijo in termogravimetrično analizo. Ta vrsta analize pomaga znanstvenikom analizirati elemente v večjih materialih, testirati homogenost in bolje razumeti reakcije snovi, ko je postavljena v različne pogoje. Te metode znanstvenega testiranja se izvajajo v laboratorijih s specializirano opremo in varnostnimi ukrepi.
Znanstveniki včasih izvajajo mikroanalizo, da ugotovijo, iz katerih elementov je snov sestavljena. Na primer, kamnina je lahko sestavljena iz elementov ogljik, dušik in vodik. Mikroanaliza lahko potrdi, koliko vsakega elementa vsebuje kamnina. To se naredi za snovi, ki se pojavljajo naravno, ali za tiste, ki so znanstveno ustvarjene v laboratorijskem okolju.
V nekaterih primerih lahko mikroanaliza določi vrsto in količino variacij elementov, znanih kot izotopi, ki imajo v sebi različno število nevtronov. Kemične izotope je mogoče razlikovati z mikroanalizo, da se zagotovijo dodatne informacije o sestavi snovi. To znanje lahko pomaga znanstvenikom predvideti obnašanje snovi, ko je postavljena v pogoje, na katerih so bili predhodno eksperimentirani.
Znanstveniki uporabljajo številne metode mikroanalize za zbiranje informacij. Mikroanaliza elektronske sonde uporablja žarke elektronov za ustvarjanje rentgenskega žarka majhnega kosa materiala. To je mogoče storiti tudi s pomočjo protonov, nevtronov, ionov ali rentgenskih žarkov za iskanje različnih vrst informacij. Orodja, ki se uporabljajo pri mikroanalizi, pomagajo analizirati informacije, ki se prenašajo v kvantificirane podatke, ki jih je mogoče uporabiti za ustvarjanje natančnega zemljevida snovi, ki se preučuje. Ker zelo majhni koščki materiala najbolje delujejo pri analizi, se snovi pred analizo pogosto mikromljejo, tako da so za začetek majhni delci.
Opravljenih je nekaj eksperimentov, da bi ugotovili, kako bo snov reagirala, ko bo postavljena pod ekstremne temperature tlaka. S tem dobite podatke, ki so uporabni za tiste, ki proizvajajo ali preizkušajo varnost izdelkov. Ko je mikroanaliza opravljena, se lastnosti snovi bolje razumejo, kar omogoča, da se snov uporablja v različnih zmogljivostih, kot sta tehnologija ali proizvodnja. Toploto reakcije lahko najdemo tudi z mikroanalizo, ko dve tekočini postavimo v varno okolje in reakcijo natančno izmerimo.