Trilateracija je vrsta meritve, ki se uporablja za določitev lokacije točke z uporabo geometrije krogel, krogov ali trikotnikov. Za razliko od triangulacije, ki uporablja merjenje kotov za določitev lokacije, trilateacija uporablja mere razdalje. Sistemi globalnega pozicioniranja (GPS) in geodezije zemljišč uporabljajo to metodo za zagotavljanje natančnih geografskih lokacij na zemeljskem površju.
V dvodimenzionalni geometriji lahko polmere krogov včasih uporabimo za iskanje lokacije točke. Na primer, če je neznana točka X oddaljena 3 enote od točke A, bi lahko ležala kjerkoli na polmeru 3 enot okoli točke A. Ko je vizualizirano, je mogoče videti, da niz možnih lokacij za X tvori krog okoli točka A. Če je znano, da je točka X tudi 4 enote oddaljena od točke B, se okoli B oblikuje drugi krog možnih lokacij s polmerom 4 enot. Ta dva kroga se prekrivata in se sekata v dveh točkah – ena od njih mora biti X.
Tretja meritev omogoča, da najdemo X. Če je znano, da je X od točke C oddaljen 5 enot, se oblikuje tretji krog s polmerom 5. Ta krog se bo z ostalima dvema sekal le v eni od dveh točk, za katere potem vemo, da mora biti X.
Zgornji primer je mogoče uporabiti v primerih, ko je treba najti približno geografsko lokacijo. Na primer, če bi oseba poskušala najti svojo lokacijo na tleh, bi jo morda lahko ugotovila tako, da bi ugotovila tri razdalje do znanih znamenitosti ali mest. V večini primerov pa natančna navigacija zahteva uporabo tridimenzionalne trilateracijske metode.
Glavna razlika med dvodimenzionalno in tridimenzionalno trilateracijo je v tem, da se pri tridimenzionalni metodi namesto krogov uporabljajo krogle. Izmerijo se polmeri štirih krogel, lokacija pa se določi iz presečišč. To je vizualizirano z eno najpogostejših aplikacij trilateracije – sistemom GPS.
Sistemi GPS delujejo tako, da izračunajo njihovo razdaljo do satelitov, ki krožijo okoli Zemlje. Če uporabnik GPS-a stoji na površini Zemlje, imamo eno kroglo že znanega polmera – sam planet. GPS pošilja satelitom točno določene signale in prejema sporočila, ki jih uporablja za določitev časa prehoda in s tem njegove razdalje do vsakega satelita. Razdalje do treh satelitov tvorijo tri krogle, ki se prekrivajo na dve možni lokaciji, eno na zemeljskem površju in eno v vesolju. Za uporabnike GPS na tleh je koordinata na površini pravilna lokacija.