Erbij je kovinski kemični element, uvrščen med tako imenovane redke zemeljske kovine v periodnem sistemu elementov. Večina kemikov se raje sklicuje na te kovine pri lantanidih, saj je “redka zemlja” nekoliko zavajajoč izraz. Tako kot drugi lantanidi ima erbij več uporab, predvsem na področju jedrske znanosti, uporablja pa se tudi pri proizvodnji nekaterih potrošniških dobrin. Primarni svetovni vir tega elementa je Kitajska, kjer ga je razmeroma veliko, v izrazitem nasprotju z »redkimi« v »redkih zemljah«.
Ta element v naravi običajno ni izoliran, saj je nekoliko reaktiven. Večino erbija pridobivajo iz monzanita ali gadolinita, dveh mineralov, ki vsebujeta več kovin v skupini lantanidov. Ko izoliramo erbij, je mehak, s srebrnim leskom, ki lahko na vlažnem zraku pokvari. Element je označen s simbolom Er v periodnem sistemu elementov in ima atomsko številko 68.
Carlu Mosanderju običajno pripisujejo zasluge za odkritje tega elementa, čeprav mu ga pravzaprav nikoli ni uspelo izolirati. Medtem ko je švedski kemik izvajal raziskave gadolinita iz rudnika Ytterby na Švedskem, je v kamnini našel tri različne frakcije, od katerih se je ena izkazala za nečisto obliko erbija. Do leta 1905 so kemiki uspeli izolirati erbij, ki je bil poimenovan po rudniku Ytterby. Vendar pa je trajalo še 30 let, da so kemiki lahko zanesljivo izolirali ta element.
Erbij se pogosto uporablja kot dopant v laserjih, lahko pa se uporablja tudi v različnih kovinskih zlitinah, da postanejo bolj uporabne. Element se uporablja tudi za barvanje stekla in glazur za porcelan, uporaben pa je v nekaterih jedrskih aplikacijah. Erbij proizvaja tudi značilen rožnat oksid, znan kot erbia, ki se uporablja za barvanje stekla, leč in kubičnega cirkonija. Rožnata barva je lahko precej bogata, še posebej pod pravo osvetlitvijo.
Kot v primeru drugih lantanidov se domneva, da je erbij vsaj rahlo strupen in večina ljudi pri ravnanju z njim upošteva osnovne varnostne ukrepe. Prah iz erbija lahko predstavlja nevarnost eksploziva, saj bo reagiral z zrakom, element pa nima znane biološke vloge v človeškem telesu, zaradi česar je zaužitje verjetno nespametna poteza.