Intuicionizem je matematična filozofija, ki trdi, da je matematika čisto formalna kreacija uma. V začetku dvajsetega stoletja ga je ustvaril nizozemski matematik LEJ Brouwer. Intuicionizem trdi, da je matematika notranji, vsebinsko prazen proces, pri katerem je mogoče dosledne matematične izjave razumeti in dokazati le kot miselne konstrukcije. V tem smislu je intuicionizem v nasprotju z mnogimi temeljnimi načeli klasične matematike, ki trdi, da je matematika objektivna analiza zunanjega obstoja.
Intuicionizem se od klasičnih matematičnih filozofij, kot sta formalizem in platonizem, razlikuje po tem, da ne predpostavlja obstoja zunanje matematično koherentne realnosti. Poleg tega ne predvideva, da je matematika simbolni jezik, ki mora slediti določenim pravilom. Ker torej simbolne figure, ki se običajno uporabljajo v matematiki, veljajo za čisto posredovanje, se uporabljajo samo za prenos matematičnih idej iz uma enega matematika v drugega in same po sebi ne predlagajo nadaljnjih matematičnih dokazov. Edini dve stvari, ki ju predpostavlja intuicionizem, sta zavedanje časa in obstoj ustvarjalnega uma.
Intuicionizem in klasična matematika vsaka postavljata različne razlage o tem, kaj pomeni imenovati matematično trditev resnična. V intuicionizmu resnica izjave ni strogo opredeljena samo z njeno dokazljivostjo, temveč s sposobnostjo matematika, da intuitivno zazna izjavo in jo dokaže z nadaljnjim pojasnjevanjem drugih racionalno konsistentnih miselnih konstrukcij.
Intuicionizem ima resne posledice, ki so v nasprotju z nekaterimi ključnimi koncepti klasične matematike. Morda najbolj znana med njimi je zavrnitev zakona izključene sredine. V najbolj osnovnem smislu zakon izključene sredine pravi, da je lahko resnična bodisi »A« ali »ne A«, vendar oboje ne more biti resnično hkrati. Intuicionisti menijo, da je mogoče dokazati tako “A” kot “ne A”, dokler je mogoče zgraditi miselne konstrukcije, ki dokazujejo vsako dosledno. V tem smislu se dokaz v intuicionističnem sklepanju ne ukvarja z dokazovanjem, ali “A” obstaja ali ne, temveč je opredeljen s tem, ali je mogoče tako “A” kot “ne A” koherentno in dosledno zgraditi kot matematične izjave v umu.
Čeprav intuicionizem nikoli ni izpodrinil klasične matematike, je še danes deležen velike pozornosti. Študij intuicionizma je bil povezan s široko stopnjo napredka pri študiju matematike, saj nadomešča koncepte o abstraktni resnici s koncepti o upravičenosti matematičnih konstrukcij. V drugih vejah filozofije so ga obravnavali tudi zaradi skrbi za idealiziran in vsesubjektivni ustvarjalni um, ki so ga primerjali s Husserlovim fenomenološkim pojmovanjem »transcendentalnega subjekta«.