Kognitivni procesi, ki jih običajno imenujemo spoznanje, so številni procesi, ki sodelujejo pri oblikovanju misli. Spoznanje nam pomaga pridobivati informacije ter zavestno in podzavestno sklepati o svetu okoli nas. Naših pet običajnih čutil se uporablja v tem zapletenem procesu kot sredstvo za zbiranje informacij.
Specifična definicija spoznanja je nekoliko nejasna, s precejšnjo mero interdisciplinarne razprave o njenem natančnem pomenu. Latinski koren spoznanja je cognoscene, kar se prevaja v »konceptualizirati«, »prepoznati« in »vedeti«. Kognitivne procese lahko opredelimo tako, da zajemajo vso obdelavo informacij tudi na podzavestni ravni ali kot strogo sposobnost mišljenja in sklepanja, kar je zavestni dogodek, ki je izključno za ljudi. Mnogi antropologi in drugi znanstveniki v različnih disciplinah menijo, da je sposobnost zavestnega obdelovanja informacij ključna človeška lastnost.
Da bi razumeli kompleksnost kognitivnih procesov, je potrebno široko zaznati, kako ljudje na splošno gledajo na svet. Okoli nas je v vsakem trenutku ogromno informacij, ki omogočajo sprejemanje odločitev o okolju. Te odločitve so lahko nepomembne, na primer, kakšno barvno srajco obleči, ali reševanje življenja, na primer, kaj storiti v izrednih razmerah. Proces sprejemanja informacij, ki so na voljo s pomočjo naših čutil, in njihovega prevajanja v sklepe ali dejanja omogoča spoznanje.
Nekateri specifični procesi, vključeni v kognicijo, so lahko spomin, povezovanje, jezik in pozornost. Drugi sorodni kognitivni procesi so oblikovanje konceptov, prepoznavanje vzorcev, slikanje in reševanje problemov. Pomembno se je zavedati, da se ti procesi v naravi prekrivajo in pogosto sodelujejo na zapletene načine, da oblikujejo kakršne koli zaključke o zunanjem in notranjem svetu.
Čeprav so ti kognitivni procesi univerzalni, obstajajo razlike, specifične za posameznika, ki niso popolnoma razumljene. Te razlike so gonilna sila med odločanjem in perspektivo. Obstajajo številne miselne šole o izvoru kognitivnih razlik. Nekateri trdijo, da obstaja genetska predispozicija, ki narekuje osebnostne razlike, drugi pa menijo, da so te lastnosti bolj odvisne od izkušenj, medtem ko je večina skladna s predstavo, da nas kombinacija narave in vzgoje naredi to, kar smo.
Če sta bila dva enojajčna dvojčka vzgojena v istem gospodinjstvu, je verjetno, da sta si v marsičem podobna, a še vedno različna po osebnosti. So genetsko identični, vendar imajo še vedno različne kognitivne procese, ki oblikujejo način, kako razumejo svet. To je primer, kako so njihove izkušnje ali vzgoja povzročile, da se razlikujejo. Nasprotno, če sta bila ta dva dvojčka ločena ob rojstvu in sta odraščala v različnih okoljih, lahko še vedno kažeta določene podobnosti v osebnosti, kar kaže v prid genetske predispozicije osebnosti.