Galaksija je kopica zvezd, meglic, temne snovi in drugih astronomskih objektov. Večina galaksij ima premer več deset tisoč svetlobnih let in vsebuje milijarde zvezd. Galaksije so v treh primarnih oblikah; spiralne galaksije so tanki diski s spiralnimi kraki, ki obdajajo osrednje pesto; eliptične galaksije so enotne aglomeracije ovalne oblike; in nepravilne galaksije imajo malo ali nič določene strukture.
Spiralna galaksija se osredotoča okoli pesta, ki je približno sferično in izbočeno navzven iz diska. Središče je gravitacijsko središče galaksije in običajno vsebuje supermasivno črno luknjo. Središče obkrožajo spiralne roke, ki so združeni valovi zvezd in plina, ki krožijo okoli središča. Spiralni kraki imajo običajno več plina in prahu in vsebujejo večino novonastalih zvezd, zaradi česar so na barvnih slikah videti modre. Spiralna galaksija ima lahko vodoravno palico, ki poteka skozi njeno pesto; naša lastna galaksija, Rimska cesta, naj bi vsebovala palico.
Eliptične galaksije imajo veliko osrednje središče, vendar jim manjkajo kraki spiralne galaksije; ponavadi se zdijo bolj rumenkaste barvne slike iz starih, rdečkastih zvezd. Nepravilne galaksije pogosto nimajo vidne strukture, pogosto pa jih je mogoče prepoznati kot popačeno spiralno ali eliptično obliko. Eliptične in nepravilne galaksije so pogosto posledica trkov, ki povzročajo velike izbruhe nastajanja zvezd in popačijo strukturo galaksij zaradi zapletenih gravitacijskih interakcij. Sčasoma se obe galaksiji običajno združita v eno veliko galaksijo, ki je odvrgla večino svojih oblakov plina in prahu.
V vidnem vesolju je približno sto milijard galaksij; večina jih se pojavlja v velikih aglomeracijah, imenovanih superjate galaksij. Med temi superjapi so praznine z malo ali brez galaksij, pogosto za sto milijonov svetlobnih let ali več. Astronomi so s preučevanjem vrtenja spiralnih galaksij ugotovili, da večina snovi v vesolju niso zvezde in plin, ampak nevidna »temna snov«, ki je ni mogoče videti, a še vedno izvaja gravitacijo. Za te velike kopice naj bi bila odgovorna temna snov, saj je gravitacijska privlačnost temne snovi združila galaksije.