V kislinsko-bazični kemiji je pufersko sredstvo snov, ki se lahko uporablja za vzdrževanje raztopine pri konstantnem pH ali ravni kislo-alkalnosti. Kisline v vodni raztopini zagotavljajo hidronijeve (H3O+) ione, alkalije pa hidroksidne (OH-) ione. pH raztopine je merilo relativne koncentracije teh ionov. Raztopina, ki vsebuje pufersko sredstvo, lahko do določene mere absorbira dodatne hidronijeve ali hidroksidne ione, ki se uvedejo, ko dodamo kislino ali bazo, brez kakršne koli spremembe razmerja H3O+/OH- in tako brez spremembe pH. Naravno prisotne pufre najdemo v bioloških sistemih, puferska sredstva pa imajo veliko uporab v kemiji in industriji.
Ko se kislina raztopi v vodi, se v večji ali manjši meri ionizira v H+ ione in negativno nabite anione. Ioni H+ se združijo z vodo, da tvorijo hidronijeve ione (H3O+), negativni anion pa je znan kot konjugirana baza. Vodna klorovodikova kislina, na primer, tvori hidronijeve ione, konjugirana baza pa je kloridni ion: HCl + H2O → H3O+ + Cl-. Konjugirana baza lahko reagira s hidronijevimi ioni, da ponovno tvori kislino, vendar je v tem primeru kloridni ion šibka baza, zato je klorovodikova kislina v vodi skoraj v celoti sestavljena iz hidroksonijevih ionov in kloridnih ionov, zaradi česar je močna kislina. V šibki kislini pa je obratna reakcija pomembna, ker je konjugirana baza močnejša in je s tem nižja koncentracija hidronijevih ionov.
Zmes, ki vsebuje sol šibke kisline skupaj s kislino, iz katere je pridobljena, se lahko pogosto uporablja kot kislinsko pufrsko sredstvo; sol zagotavlja obilno oskrbo s kislinsko konjugirano bazo. Močne kisline in njihove soli niso uporabne kot puferska sredstva, saj kislo pufrsko sredstvo potrebuje velike količine kisline, da je prisotna v neionizirani obliki, in ker je pH v vsakem primeru treba običajno vzdrževati na skoraj nevtralnem ali le zmerno kislo ali alkalno vrednost. Podobno alkalno pufersko sredstvo običajno vključuje sol šibke alkalije skupaj s samo alkalijo.
Preprost primer kisle puferske raztopine je vodna raztopina ocetne kisline in natrijevega acetata. Ocetna kislina je šibka kislina, zato je večina ne bo ionizirana. Ob dodajanju kisline bodo dodatni hidronijevi ioni reagirali z acetatnimi ioni iz natrijevega acetata in tvorili več ocetne kisline, ki bo ostala večinoma neionizirana in tako ne bo imela veliko vpliva na pH. Ko dodamo alkalijo, bodo dodatni hidroksidni (OH-) ioni reagirali z ocetno kislino, da tvorijo acetatne ione in vodo, z manjšo količino hidronijevih ionov pa tvorijo več vode, spet z majhnim vplivom na pH.
Živi organizmi uporabljajo puferska sredstva v številnih vlogah. Na primer, pH krvi je treba vzdrževati blizu 7.4 – rahlo na alkalni strani nevtralne. Glede na to, da lahko s hrano, ki jo zaužijemo, v krvni obtok vstopijo različne kemikalije z različno kislostjo in alkalnostjo, je za ohranjanje te vrednosti potrebno pufersko sredstvo. To dosežemo s kombinacijo ionov ogljikove kisline (H2CO3) in hidrogenkarbonata (HCO3-).
Puferska sredstva se pogosto uporabljajo v industriji in v številnih običajnih izdelkih. Uporabljajo se v detergentih, v živilih in v pivovarstvu, da zagotovijo, da pH ostane v območju, ki ga zahtevajo kvasovke, ki so odgovorne za fermentacijo. Šampon deluje najbolje, če je rahlo kisel in bo na splošno vseboval pufer, ki preprečuje izgubo kislosti med uporabo. Pufri se pogosto uporabljajo tudi v biologiji in biokemiji. Good’s puffers, ki jih je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja razvil NE Good, so skupina puferskih sredstev, ki so skrbno zasnovana tako, da ne ovirajo bioloških reakcij.