Gensko spremenjeni organizmi (GSO) so živa bitja, katerih deoksiribonukleinsko kislino (DNK) so ljudje spremenili s tehnikami genskega inženiringa. Mehanizem za ustvarjanje GSO se imenuje tehnika rekombinantne DNK. Vključuje združevanje verig DNK iz različnih virov, da se ustvari nova molekula DNK, ki ima drugačno kombinacijo genov kot tista, ki se pojavlja naravno. Na novo ustvarjena DNK se nato vstavi v živi organizem ali jajčece ali spermo, kar ima za posledico gensko spremenjen organizem.
Obstajata dva razreda gensko spremenjenih organizmov, cisgeni organizmi in transgeni organizmi. Cisgeni organizmi so GSO, ki so posledica kombinacije različnih verig DNK, ki vsi izvirajo iz iste ali zelo podobne vrste. Vsa DNK, uporabljena v procesu, prihaja iz organizmov, ki so zelo tesno povezani, običajno opredeljeni kot organizmi, ki se lahko razmnožujejo skupaj. Na primer, DNK se lahko vzame iz vrste divjega ovsa, ki ima nekaj koristnih lastnosti, kot je odpornost proti določeni vrsti škodljivcev. To DNK bi lahko nato združili v DNK gojene sorte ovsa, da bi ustvarili nov sev, ki ima zaželene lastnosti iz obeh sort.
Transgeni organizmi so gensko spremenjeni organizmi, ki vključujejo DNK dveh različnih vrst. Transgeni mikroorganizmi so najpogosteje ustvarjeni transgeni organizmi. Preprosta DNK bakterij je primerna za relativno enostavne metode rekombinantne DNK.
Obstaja veliko primerov transgenskih mikroorganizmov, ki se uporabljajo v različnih aplikacijah. Nekatere bakterije so gensko spremenjene za proizvodnjo insulina za zdravljenje sladkorne bolezni pri ljudeh. Druge bakterije so zasnovane za proizvodnjo krvnih beljakovin za pomoč pri strjevanju za zdravljenje hemofilije. V kmetijstvu se nekateri transgeni mikrobi uporabljajo za spodbujanje boljše rasti pridelkov in za proizvodnjo strupenih kemikalij, ki zavirajo širjenje nekaterih škodljivcev.
Raziskave GSO se pogosto štejejo za sporne iz več razlogov. Če zanemarimo etična vprašanja, ima lahko ustvarjanje gensko spremenjenih organizmov in njihov vnos v okolje nepredvidene posledice. Rast gensko spremenjenih poljščin v kmetijstvu lahko privede do širjenja tovrstnih gensko spremenjenih organizmov v širše okolje, saj je organizme na zunanjih poljih težko popolnoma izolirati. Cvetni prah iz gensko spremenjenega pridelka lahko na primer zlahka prečka široko odprte prostore in lahko povzroči križanje gensko spremenjenih rastlin, ki se gojijo, z obstoječo vrsto na sosednjem polju.