Točka povezave, kjer se spodnji segment roke poveže z zgornjim segmentom, tvori klinasto ali trikotno votlino, imenovano kubitalna fossa. To območje – ki se nahaja na sprednji ali sprednji strani roke – vsebuje več ključnih komponent, ki so odgovorne za gibanje celotne roke kot popolne enote. To področje omogoča tudi, da spodnji del roke od komolca do roke deluje neodvisno od preostale roke.
Znotraj prostora kubitalne jame se radius in ulna, obe kosti spodnjega dela roke, povezujeta s kostjo nadlahtnice ali nadlakti. Te kosti tvorijo sklep, ki ga skupaj drži vrsta ligamentov, prožnih, a trdnih trakov tkiva, pa tudi več mišic, katerih kite se raztezajo po prostoru, da se pritrdijo na kosti zgornje in spodnje roke. V kubitalni jami se nahajajo tudi bistveni živci in krvne žile, ki so odgovorne za oskrbo spodnjega dela roke, zapestja in roke s potrebnimi hranili, kot sta kri in kisik, ter komunikacijski sistem za ustrezne gibe in občutke.
Radialni živec je vključen v pomembne strukture v kubitalni jami. Ta zbirka vlaken, podobna vrvi, je pot za informacije, kot so senzorični in motorični impulzi, ki se prenašajo v možgane in iz njih ter skozi celotno roko. To nato ustvari specifične in natančne gibe rok, ki možganom omogočajo interpretacijo signalov bolečine, če roka utrpi poškodbo. Na primer, če je radialni živec prizadet ali stisnjen, se signali prenašajo skozi vlakna v možgane. Možgani nato razlagajo poškodbo in opozorijo telo na težavo, tako da ustvarijo občutek bolečine, ki se pojavi na poškodovanem območju.
Srednji živec je še en pomemben živec, ki se nahaja v tem prostoru. Ta živec se razteza od predela ramen navzdol skozi roko in poteka do podlakti skupaj z glavno krvno žilo, imenovano brahialna arterija, ki se nahaja tudi znotraj kubitalne jame. Ta tanek kanal, podoben cevi, poteka od rame do spodnjega ali notranjega dela kubitalne jame, kjer se razcepi in razveja v dve ločeni žili, radialno in ulnarno arterijo. Te arterije pa oskrbujejo spodnjo roko s potjo za sprejem sveže oksigenirane krvi, radialna arterija leži površinsko ali bližje površini in zagotavlja stranski del podlakti, ulnarna arterija pa sedi globlje in dovaja kri v sredino. ali medialni vidik podlakti.