Nanoinženiring je eno področje nanotehnologije. Nanotehnologija je krovni izraz, ki zajema vsa področja znanosti, ki delujejo na nanomerilu. Nanometer je ena milijarda metra ali tri do pet atomov v širino. Potrebovali bi približno 40,000 nanometrov v vrsti, da bi bili enaki širini človeškega lasu. Nanoinženiring se ukvarja z manipulacijo procesov, ki se pojavljajo na lestvici od 1 do 100 nanometrov.
Splošni izraz, nanotehnologija, se včasih uporablja za označevanje običajnih izdelkov, ki imajo izboljšane lastnosti, ker so obogateni z materiali na nanosmeru. En primer je nano-izboljšana sklenina zobne barve, kot jo uporabljajo zobozdravniki za plombe. Splošna uporaba izraza “nanotehnologija” se potemtakem razlikuje od bolj specifičnih ved, ki spadajo pod njegov naslov.
Nanoinženiring je interdisciplinarna znanost, ki gradi biokemične strukture, manjše od bakterij, ki delujejo kot mikroskopske tovarne. To je mogoče z uporabo osnovnih biokemičnih procesov na atomski ali molekularni ravni. Preprosto povedano, molekule medsebojno delujejo skozi naravne procese, nanoinženiring pa te procese izkorišča z neposredno manipulacijo.
Nanoinženiring je že v povojih doživel nekaj zgodnjih uspehov pri uporabi DNK kot katalizatorja za samosestavljanje preprostih struktur. Leta 2006 je raziskovalna skupina Univerze Brown uspela gojiti nanožice cinkovega oksida dolžine približno 100-200 nm s spajanjem delčkov sintetične DNK v ogljikove nanocevke. DNK, naravni priročnik za ustvarjanje snovi od spodaj navzgor, je še posebej zanimiv na področju nanoinženiringa. Z sestavljanjem specifične DNK kode lahko nanoinženir vzpostavi pogoje za genetsko kodo za opravljanje nalog, ki povzročijo biokemično sestavljanje nanomaterialov.
Posledice manipuliranja z “rastjo” materialov od atomske ravni navzgor so ogromne. Nanoinženiring bi lahko privedel do množice revolucionarnih materialov in izdelkov, ki ne bi koristili le področjem, kot so vesoljska industrija, medicina in tehnologija, ampak tudi v vsakdanjem življenju. Nanoinženiring bi lahko vodil do takšnih praktičnih aplikacij, kot je samočistilna barva, ki nikoli ne zbledi ali potrebuje voskanje; letala s prevleko, ki se sama odledijo in se prilagajajo različnim aerodinamičnim okoljem; ter učinkovitejša in čistejša goriva.
Eden najbolj vznemirljivih vidikov nanoinženiringa je, da je izjemno stroškovno učinkovit, okolju prijazen (surovi izdelek je v izobilju), ne onesnažuje in zahteva malo energije. Verjame se, da je nanoinženiring obetavno področje za mlade znanstvene ume, ki iščejo priložnost, da zajahajo vodilni rob revolucionarnega vala nove znanosti, ki nam gre na pot. Splošno mnenje je, da bo nanotehnologija imela večji vpliv na svet kot industrijska revolucija in naj bi do leta 2015 postala več milijard dolarjev vreden posel.