Kateri so nekateri nedavni napredki na področju umetne inteligence?

Izraz umetna inteligenca (AI) je prvi skoval računalniški in kognitivni znanstvenik John McCarthy leta 1956, da bi opisal »znanost in inženiring izdelave inteligentnih strojev«. Pravzaprav je to znanost o tem, da stroji v svojem razmišljanju postanejo bolj podobni človeku. Umetna inteligenca, ki je prevladujoča tema pop kulture in znanstvene fantastike, je tudi za nekaterimi najbolj inovativnimi napredki v sodobni medicini, mehaniki in še več.

Leta 2008 je bolnišnica Henryja Forda uporabila tridimenzionalne (3D) robotske instrumente za kirurško odstranitev obolele ledvice. Postopek 3D robotike, ki je bil minimalno invaziven, je povzročil hitrejši čas celjenja, manjšo izgubo krvi in ​​boljši kozmetični rezultat. Raziskovalci so dosegli tudi nedavni napredek pri razvoju robotske kirurgije, pri kateri bi zdravniki lahko izvajali operacije na daljavo z računalniške konzole. Tudi za medicinske namene je bil priljubljen sistem video iger Nintendo Wii, ki uporablja umetno inteligenco, ki zaznava gibanje, uporabljen za zdravljenje žrtev opeklin kot del terapevtskega raztegovalnega polka.

Umetna inteligenca se zadnja leta uporablja tudi v javni infrastrukturi, in sicer v obliki robotskih pajkov, ki so sposobni zaznati šibke točke v daljnovodih. Ameriška vojska je na primer uporabila pomoč umetne inteligence v svojih strojih v obliki vozil in drugih naprav, ki lahko avtonomno zaznajo eksplozive.

Čeprav je raziskovalcem težko razviti oblike umetne inteligence, ki natančno posnemajo tekoča gibanja ljudi, so bili dvonožni roboti razviti s posebno sposobnostjo ravnotežja, ki olajša njihovo mobilnost. Zdi se, da je največji izziv, s katerim se soočajo raziskovalci, vcepiti umetno inteligenco v sisteme odločanja, ki bi jim omogočili iskanje alternativnih pristopov, ki še niso v okviru njihovega znanja. Algoritmi so trenutno v razvoju, da bi našli način za rešitev tega problema s pristopom, ki temelji na aktivnem učenju. To bi omogočilo umetno inteligenco, da se “uči” s posnemanje človeških nalog, končni cilj pa je ustvariti kognitivne sisteme, ki lahko razlagajo človeško namero in napovedujejo človeška dejanja.

Prihodnost umetne inteligence je na robu neomejenih vznemirljivih možnosti, ki bi se lahko v ne tako oddaljeni prihodnosti prebile v dom, pisarno ali sosesko v vaši bližini.