Znanstvena metoda je način pridobivanja znanja skozi eksperiment. Zasnovan je tako, da izniči standardne človeške pristranskosti v sklepanju s spodbujanjem ponovljivosti in navzkrižnega preverjanja. Znanstveniki oblikujejo hipoteze ali izobražena ugibanja o vidikih sveta, nato jih testirajo. Ti poskusi morajo biti zlahka ponovljivi, tako da lahko drugi znanstveniki navzkrižno preverijo podatke. Po temeljitem testiranju je lahko hipoteza podprta ali ovržena s podatki.
Ko se izkaže, da je skupina komplementarnih hipotez pravilna, jih je mogoče integrirati v nekakšno “metahipotezo”, imenovano teorija. Teorije se nikoli ne morejo dokazati za popolnoma pravilne in po mnenju znanstvenikov ne more nič. Tu so znanstveniki v nasprotju s teisti in spiritualisti, ki verjamejo, da lahko z molitvijo ali meditacijo pridemo do absolutnih resnic. Po znanstveni metodi nobena teorija ni sveta in tudi če jo podpira na tisoče eksperimentov, se lahko še vedno dokaže, da je narobe.
Če je teorija v daljšem časovnem obdobju izjemno dobro potrjena in je med veliko večino znanstvene skupnosti sprejeta kot samoumevna, pridobi status naravnega zakona ali fizičnega zakona. Fizikalni zakoni, kot je “gravitacija povzroči, da stvari padajo”, so približno tako blizu absolutni gotovosti, kot jo lahko pridobimo o vesolju. Ker teorije, zlasti trdne empirične teorije, dajejo podrobne kvantitativne napovedi o pojavih, ki jih želijo razložiti, jih je lahko precej preprosto ovreči, če nimajo napovedne moči.
Znanstvena metoda je stara več kot tisoč let in sega v delo Ibn al-Haythama (965-1039). Al-Haytham je bil pravi pionir, včasih imenovan »prvi znanstvenik«, ki je izumil znanstveno metodo in pomembno prispeval k več kot ducatu znanstvenih področij, predvsem optiki.
Znanstvena metoda ni natančno opredeljena, vendar se skoraj vsi znanstveniki strinjajo, da vključuje ponovitve teh štirih korakov: karakterizacije (opazovanja in definicije), hipoteze, napovedi in eksperimente za testiranje vseh prejšnjih delov zaporedja. Znanstvena metoda ni strog recept, ampak tekoča tehnika za odkrivanje resnice.