Okvir vzorčenja je seznam vseh upravičenih članov populacije, iz katerih se vzamejo vzorci. Lahko si ga predstavljamo kot skupek, iz katerega se pridobivajo vzorci. Je statistični okvir, ki se uporablja v anketah, družbenih raziskavah, trženjskih raziskavah in različnih vrstah študij. Ta okvir je potreben, da pridemo do nepristranskega, natančnega zaključka ali ugotovitve, ker v celoti opredeljuje populacijo, ki se preučuje. Običajno ni mogoče ali celo praktično izvajati neposredna opazovanja vsakega elementa v populaciji, ki nas zanima, in okvir omejuje populacijo, ki se preučuje, na obvladljivo številko, kar na koncu pomaga raziskovalcem, da naredijo zaključke o celotni populaciji.
Na primer, študija, katere cilj je ugotoviti, koliko časa najstniki preživijo na spletu, ne more zares vključiti vseh najstnikov na svetu. Uvedeni so določeni parametri, da bi bila populacija, ki nas zanima, manjša. Okvir vzorčenja v tem primeru lahko določa, da najstnik živi v New Yorku in njegovi okolici, da je star med 13 in 15 let, ima dostop do računalnika doma in obiskuje javno šolo. Študija, izvedena na ta način, lahko upa, da bo prinesla vpoglede, ki veljajo za najstnike na splošno v tem segmentu. Vzpostavitev jasnega okvira je ključnega pomena za uspeh vsake raziskave ali študije, saj napačen okvir vodi do nedoslednih ali netočnih ugotovitev ali rezultatov.
Čeprav okvir zoži skupino, iz katere je vzorec vzet, se do neke mere razlikuje od populacije, ki nas zanima. Na primer, če uporabimo zgornji primer, okvir vzorčenja ne vključuje najstnikov, ki dostopajo do spleta s svojega mobilnega telefona, ki jih v času klica ni doma ali jih preprosto ne zanima sodelovanje v anketah. Tudi vstop v okvir vzorčenja ne zagotavlja, da oseba postane del končne vzorčne skupine. Vzorce je mogoče vzeti naključno iz okvirja, kjer ima vsaka oseba možnost, da se vključi, ali na bolj sistematičen način, na primer, ko je izbrana vsaka deseta oseba na seznamu.
Obstajajo številne težave, s katerimi se srečujejo tisti, ki sestavljajo okvir vzorčenja, ki lahko izkrivijo rezultate. Pogrešani člani so zelo pogosta težava, kjer so tisti, ki morajo biti v okviru, po naključju izpuščeni. Velika težava so tudi podvojeni člani, kjer je član naveden več kot enkrat. Včasih je v okviru mogoče najti tuje vnose – ljudi, ki ne predstavljajo interesne populacije. Včasih lahko okvir vsebuje skupine, namesto da bi bili navedeni posamezniki. Če v okviru vzorčenja obstajajo napake, je končni vzorec napačen, bodisi kot vzorec, ki ni reprezentativen za skupino, ki se preučuje, ali pa vsebuje znatno pristranskost.