Mnogi poznajo maščobne žepke maščobnega tkiva, ki se lahko kopičijo na zunanji strani mišičnega tkiva, pri čemer ga vsebuje samo koža. Intramuskularna maščoba v majhnih žepkih v notranjosti mišičnih skupin pa je bila do zadnjih desetletij večinoma prezrta. Običajno imenovani intramuskularni trigliceridi (IMTG), ti pomagajo zagotoviti energijo med obdobji napora, vendar so v presežku tesno povezani z zdravstvenimi stanji, kot je sladkorna bolezen.
Intramuskularna maščoba je eden od številnih virov goriva za telo. Zaloge hormonov, ogljikovih hidratov, aminokislin in maščob v telesu prispevajo k telesnim potrebam po kalorijah. Na splošno je trajanje napora pomemben dejavnik pri uporabi zalog, saj zaloge maščob prevzamejo kot prevladujoč vir goriva, ko se zaloge aminokislin in ogljikovih hidratov v telesu izsušijo. Vsi ti viri pa nenehno hranijo potrebe telesa.
Nekateri tekmovalni bodibilderji opozarjajo na to, kako lahko visoka raven intramuskularne maščobe – zlasti v povezavi z ekstramišično maščobo – naredi mišice videti bolj polne in tako pomaga pri zaslužku trofej. Poročajo, da je to posledica obremenitve intramuskularne maščobe, ki signalizira telesu, da namesto grde maščobe naredi več mišičnega tkiva. Vzdržljivostni športniki so tudi zainteresirani za IMTG zaradi dolgoročne energije, ki jo zagotavlja, še posebej, ker mnogi od teh športnikov nimajo veliko ekstramišične maščobe za uporabo.
Kmetijski znanstveniki so preučevali načine za povečanje ravni intramuskularne maščobe pri populacijah goveda. To je posledica višje cene mesa z najvišjo stopnjo marmoriranja. Ker je količina intramuskularne maščobe, ki se nabira v mišicah, večinoma genetska lastnost, se uporablja genski inženiring za združevanje bikov in krav z najvišjo vsebnostjo marmorja v mesu.
Zgodnje študije IMTG so povezale visoke ravni lipidov z odpornostjo na inzulin – problem, ki je bolnike s sladkorno boleznijo tipa 2 zmedel pri zdravljenju z insulinom. Danes pa se v veliki meri verjame, da sta dva presnovka intramuskularne maščobe – ceramid in diacilglicerol – odgovorna za inzulinsko rezistenco. Telo bo povečalo svoje zaloge IMTG na dveh skrajnostih: ko ga sproži napor med redno vadbo, kot tudi ko telo doživi močno povečanje ekstramišičnega maščobnega tkiva.