IQ je okrajšava za inteligentni količnik in se nanaša na oceno, dano za več standardiziranih testov inteligence. Prvega od teh je leta 1905 razvil francoski psiholog Alfred Binet. Sestavil je test IQ, kot se bo kasneje imenoval, da bi ugotovil, kateri otroci bi morda potrebovali dodatno pomoč pri znanstvenem delu. Danes ta test običajno temelji na nekem modelu lestvice Stanford Binet Intelligence.
Vse inteligence ni mogoče izmeriti s testom IQ. Pravzaprav ta test predvsem meri matematično in prostorsko sklepanje, logične sposobnosti in razumevanje jezika. Tako bi lahko oseba, ki govori angleško kot drugi jezik, slabo ocenila vidike jezikovnega razumevanja testa in to ne bi bilo ustrezno merjenje inteligence.
Poleg tega test IQ ne meri stvari, kot so življenjske izkušnje, modrost ali osebne lastnosti, kot je biti dober prijatelj ali predan zakonec. Torej ni napovedovalec kakovosti ali vrednosti osebe, čeprav je bil občasno uporabljen kot tak.
Nekatere stvari lahko negativno vplivajo na rezultat IQ. Ti vključujejo podhranjenost pri testiranih otrocih in fetalni alkoholni sindrom ali odvisnost od mater. Duševna zaostalost ali stanja, ki poslabšajo sposobnost možganov, da se spomnijo, kot je Alzheimerjeva bolezen, prav tako povzročijo nižje ocene. Na IQ lahko vpliva tudi pomanjkanje ustrezne izobrazbe, pogosto zaradi neskladja v financiranju izobraževanja. Če se te razlike popravijo, se rezultati običajno povečajo.
Ljudje se lahko tudi usposabljajo za opravljanje testov IQ, kar lahko poveča število točk. Ni pa znano, ali je oseba, ki dosega višje rezultate zaradi treninga ali večkratnega testiranja, dejansko bolj inteligentna. Preverljivo je, da je usposobljena oseba na testu boljša od osebe, ki ni usposobljena.
Bilo je nekaj študij o velikosti in razvoju možganov ter rezultatih. Zdi se, da je čelni reženj možganov najbolj indikativna metoda za napovedovanje rezultatov. Večji čelni režnji ponavadi povzročijo večji IQ.
Zdi se, da moški in ženske dosegajo približno enake rezultate pri testiranju IQ, čeprav moški kažejo večje razlike pri testiranju in imajo več zelo visokih in zelo nizkih rezultatov kot ženske. Ameriško psihološko združenje je izvedlo študije o IQ in prišlo do naslednjih zaključkov:
Rezultat IQ je bil dokaj dober napovedovalec šolskega uspeha.
Rezultat lahko tudi dokaj dobro napove stopnjo, do katere je lahko oseba uspešna v poklicih.
Rezultati ponavadi kažejo nekaj rasne pristranskosti.
Na rezultate testov lahko vpliva osebna genetska anamneza.
Pri ocenjevanju IQ testa je veliko spornih razprav o tem, ali narava ali negovanje najbolj vpliva na rezultate. Prav tako obstaja razprava o tem, koliko točk je treba uporabiti kot napovedovalec vedenja. Nekateri so zaskrbljeni, da bi lahko negativno vplivali na dojemanje fakultet, zasebnih šol ali delodajalcev, če bi jih uporabili za ugotavljanje zaposljivosti ali sprejemanja v šole.