Svetovanje v odnosih je oblika svetovanja, ki se osredotoča na obravnavanje različnih vrst odnosov. Uporablja se lahko za krepitev obstoječega odnosa, za raziskovanje področij napetosti v odnosu in za reševanje različnih vprašanj, ki se pojavljajo v medosebnih interakcijah. Obstajajo številni pristopi k svetovanju za odnose in številne skupnosti ponujajo več virov za ljudi, ki iščejo tovrstno svetovanje.
Ni nujno, da je odnos v svetovanju za odnose romantičen, čeprav je svetovanje parov in zakoncev pogosto velik del prakse svetovanja v zvezi z razmerjem. Lahko je v obliki poslovnega odnosa, kot v primeru strokovnjaka in stranke ali delodajalca in zaposlenega. Lahko je tudi družinski odnos, na primer starš in otrok ali zbirka bratov in sester. Svetovalci za odnose so usposobljeni za obravnavanje najrazličnejših ljudi, situacij in odnosov.
Eden ključnih vidikov svetovanja za odnose je, da je zaupno. V preteklosti je vlogo svetovalca za odnose pogosto opravljal prijatelj, sosed ali družinski član z različnimi stopnjami zaupnosti. V poznem 20. stoletju so nekateri ljudje začeli iskati strokovno pomoč pri odnosih, da bi dobili bolj informirano perspektivo in zagotovili zaupnost, da bi se lahko počutili udobno pri razpravljanju o številnih vprašanjih. Svetovanje v odnosih je tudi brez obsojanja, poteka v varnem prostoru, kjer bodo ljudje podprti in jim pomagati, kar potrebujejo.
Odvisno od terapevta se lahko k svetovanju za odnose pristopi na več načinov. Običajno se terapevt dogovori za sestanek z vsemi vpletenimi, tako ločeno kot skupaj, da dobi vrsto perspektiv in dobi priložnost za opazovanje medosebne dinamike. Velik del terapije je raziskovanje odnosa in prispevkov ljudi v njem ter opazovanje, kako različne strani dojemajo svoje vloge in dejavnosti drugih.
Ko se ugotovijo težave, za katere se zdi, da obremenjujejo ali preizkušajo odnos, jih je mogoče raziskati s svetovalcem za odnose. Svetovalec deluje kot moderator, ki nežno vodi ljudi skozi razpravo in se osredotoča na ohranjanje produktivnih pogovorov.
Svetovalci za odnose so lahko licencirani psihološki strokovnjaki, lahko pa so tudi člani duhovščine, zdravniki in drugi ljudje, ki skrbijo za ljudi, ko so ranljivi, zmedeni ali potrebujejo nasvet. Ko iščejo svetovanje v odnosih, se morajo ljudje zavedati, da je zaupnost zagotovljena le pri osebah v določenih poklicih. Zdravniki, delavci na področju duševnega zdravja in duhovniki, na primer, ne bodo z nikomer razpravljali o vsebini svetovalnih srečanj za odnose.