Izraz napol pameten naj bi bil skovan v poznem 17. stoletju za opis nekoga, ki verjame, da je resnično duhovit in obveščen, vendar mu opazno manjka potrebnih intelektualnih in družbenih veščin. V prvotnem smislu napol pameten ne bi bil nujno norec ali idiot, le nekdo, čigar domet duhovitosti je daleč presegel njegov ali njen dojem. Pomen se je pozneje premaknil na tiste, ki so bili res neizobraženi ali neumni.
Napol pamet je na splošno bolj mentalno delujoč kot bedak ali idiot, vendar so rezultati na splošno enaki. Pravi napol pameten se lahko loti zapletenega projekta, vendar nima zdrave pameti, da bi popravil težave na poti ali predvidel morebitne težave. Ideja ali projekt je morda povsem smiseln, a izvedba bi se lahko štela za polovično. Gradnja novega zapora bi bila na primer hvalevreden cilj, a umestiti ga poleg osnovne šole bi bilo delo napol pametnega.
Najboljši način, kako opisati napol pametnega, je lahko nevarno neumen. Za razliko od pravega norca ali idiota, ki ne more razumeti nevarnosti svojih dejanj, lahko napol pameten vsaj delno razume tveganja in to vseeno stori. Napol pameten razume, kaj lahko naredi palica dinamita in kako prižge varovalko, vendar morda nima zdrave pameti, da bi opozoril druge, preden jo uporabi. Napol pameten človek ni nujno duševno zaostal, vendar pogosto nima sposobnosti razmišljanja o sedanjem trenutku.
Izraz napol duhovitost se pogosto uporablja kot žaljivka zoper ljudi navidez normalne inteligence, ki jim v kritičnem trenutku zgodi, da možgani prdnejo. Ko načrt, ki je na papirju videti popolnoma izvedljiv, v resničnem svetu propade zaradi človeške napake ali kratkovidnosti, se mnogi sprašujejo, kateri napol pameti bi morali biti odgovorni za neuspeh. Podobno lahko politično motivirano rešitev krize kritiki opišejo kot napol pametno, če se zdi, da je zamišljena prenagljeno ali slabo izvedena.