Ariel Sharon je bil izraelski premier od leta 2001 do 2006. Nekdanji general, strateg in član parlamenta, Sharon je bil od leta 1973 vidna osebnost v izraelski politiki in vojaških zadevah, dokler ni možganska kap leta 2006 odstopila. Kontroverzna osebnost je bil se je rodil leta 1928 in je svojo kariero začel proti koncu druge svetovne vojne. Ariel Sharon je bil kritiziran kot vojni zločinec zaradi nasilnih dejanj, kot premier pa je bil tudi odgovoren za umik iz Gaze leta 2005.
Ariel Sharon, rojen Kfar Malal, je postal znan kot vodja izraelske vojske v arabsko-izraelskih vojnah v letih 1948 in 1956. Ko se je v čin generalmajorja povzpel le nekaj mesecev pred vojno 1967, je še naprej pridobival oblast do leta 1973, ko je je vzel izraelsko vojsko v Egipt in zajel njihovo 3. armado. Po svojih vojaških podvigih leta 1973 je Ariel Sharon končal svojo slavno vojaško kariero in se podal v izraelsko politično področje. Tega leta je Sharon pomagal ustanoviti stranko Likud, glavno desno politično stranko v Izraelu.
Ariel Sharon, ki je zaradi svojega vojaškega uspeha dobil sedež v parlamentu, je svojo politično kariero začel z nekaj prestiža. Nato je bil v letih 1975-1977 svetovalec za varnost predsednika vlade Yitzhaka Rabina, preden je postal minister za kmetijstvo v letih 1977-1981. Leta 1981 je Ariel Sharon prevzel položaj nacionalnega pomena, ko je postal obrambni minister pod upravo Menachema Begina, kjer je leta 1982 pomagal pri invaziji na Libanon.
Ta kampanja je Ariela Sharona povzročila polemiko po vsem svetu, saj je bil odgovoren za pokol, ki je bil posledica tega, da je dovolil libanonskim silam v palestinska begunska taborišča v Sabri in Shatili. Leta 1983 je bil Ariel Sharon prisiljen v odstop in je ostal v parlamentu, dokler ni naslednje leto postal minister za trgovino in industrijo. To funkcijo je opravljal do leta 1990, ko je dve leti opravljal funkcijo ministra za gradbeništvo in stanovanja. Leta 1996 je postal minister za nacionalno infrastrukturo, leta 1998 pa zunanji minister, kjer je leta 1999 prestopil v vodstvo stranke Likud.
Leta 2001 je Ariel Sharon postal premier Izraela, kjer je takoj dal vedeti, da se ne bo izogibal konfliktu s sovražno Palestino. Sharon je leta 2002 ukazal ponovno okupacijo Zahodnega brega, da bi zagotovil izraelsko varnost v regiji. Leta 2003 si je prizadeval za mir, dokler pozneje istega leta ni ponovno izbruhnilo nasilje. Ariel Sharon je razburil mnoge v političnem okviru izraelskega parlamenta, ko je leta 2005 umaknil izraelske sile iz Gaze. To bi bilo njegovo zadnje veliko dejanje, saj bi zaradi možganske kapi januarja 2006 postal onesposobljen in ne bi mogel opravljati svojih dolžnosti, odkar je bil v komi podobnem stanju.