Čistilo je pojem v rimskokatoliški doktrini. To je kraj, kjer se duša očisti ali očiščena navadnega greha. Po katoliških spisih in katekizmu duše preživijo čas v čistilišču, potem ko umrejo, preden lahko vstopijo v nebesa. Rimskokatoliška dogma ni specifična glede količine časa, ki ga tam preživijo, ali če ima tako fizično kot duhovno lokacijo.
Zamisel o čistilišču je zakoreninjena v katoliški doktrini, da noben posameznik ni brez greha. Celo duša pravičnega posameznika se ne more šteti za popolnoma čisto, da je storila majhne ali malenkostne grehe v svojem življenju. Katoličani verjamejo, da ni mogoče iti pred Boga, če je posameznik nečist. Zato morajo katoličani, ki potrebujejo preostalo očiščenje, preden pridejo pred Boga, preživeti čas v čistilišču.
Majhni grehi niso tako hudi kot smrtni grehi, čeprav lahko ponavljajoče se navadne grehe vodijo v smrtne grehe. Lažni greh je opredeljen kot rahlo kršenje Božjega zakona. Lažni grehi so običajno nepremišljeni in ne namerno zlonamerni. Katekizem Katoliške cerkve pravi, da je Bog sposoben odpustiti zlahkanim grešnikom. To pomeni, da lahko tisti, ki so zagrešili lažne grehe, še vedno najdejo milost.
Čistilo je omenjeno tako v Stari kot Novi zavezi Svetega pisma, ki duši narekuje obdobje razmisleka, ki je potrebno po smrti. Celo Izvoljeni, ki so posamezniki, izbrani za odhod v nebesa, morajo iti skozi ta proces očiščevanja. Domneva se, da lahko pokora in molitev na Zemlji zmanjšata čas, ki ga tam preživite.
Številne religije verjamejo, da molitve za mrtve pomagajo dušam, da hitreje prehajajo skozi začasne lokacije, kot je čistilišče. V katoliški cerkvi je obdobje žalovanja in molitve za mrtve pomemben del pogrebnega procesa. Verjame se, da ljudem v Čistilišču pomagajo molitve ljudi, ki so jih poznali in imeli radi v življenju.
Čeprav v Svetem pismu ni posebej omenjeno, nekateri mislijo, da se namiguje, da čistilni ogenj vsebuje očiščevalni ogenj, ki je namenjen zažiganju nečistoč duše. Ne smemo ga zamenjevati s peklom, ki je večen in ima nešteto kazni za grešnike. Ta ogenj spodbuja ločitev duše od zahtev telesa. Po Tomažu Akvinskem bo bolečina med čiščenjem »kaznovana s telesnim ognjem«, ki bo preizkušala meje duše.