Nastajajoča cerkev je dokaj novo gibanje v protestantski cerkvi, ki obravnava teološka vprašanja o cerkvi in Svetem pismu. Namesto da bi zgodovinske cerkvene tradicije sprejeli kot absolutne, si nastajajoči cerkveni člani prizadevajo izkusiti svojo vero v današnjem svetu in iščejo rešitve za današnje probleme. Nastajajoča cerkvena filozofija verske pomembnosti je pomagala pritegniti mlajše odrasle k obiskovanju cerkve, vendar je sporna tako med evangeličanskimi protestanti kot med glavnimi protestanti.
Za razliko od tistih v nastajajoči cerkvi, evangeličanski protestanti menijo, da je Sveto pismo absolutna resnica. Verjamejo, da je vera v Jezusa Kristusa nujno potrebna za odrešenje in da mora človek to odrešenje sprejeti in se »na novo roditi«. Beseda »evangeličan« izhaja iz grškega »evangel«, kar pomeni Jezusovo veselo novico; evangeličani verjamejo v širjenje Jezusove dobre novice.
Tako kot tisti v nastajajoči cerkvi tudi glavni protestanti ne menijo, da je Sveto pismo absolutno, temveč vsebino Svetega pisma jemljejo v kontekstu. Vidijo, da so možne različne razlage svetih spisov. Glavni protestanti ne vidijo spreobrnjenja kot potrebnega za odrešenje kot evangeličani.
Vendar pa mnogi glavni protestanti, tako kot evangeličanski protestanti, vidijo tudi tradicije krščanstva kot pomembne. Mnogi glavni protestanti se bojijo, da bi se Sveto pismo in tradicionalno protestantsko krščanstvo lahko izgubili v nastajajočem cerkvenem gibanju. Evangeličanski protestanti nadalje protestirajo, da je evangelij resnica in ga ne bi smeli izpodbijati.
Nastajajoča cerkev, imenovana tudi nastajajoča cerkev, velja za postprotestantsko, postevangeličansko in postmoderno. Medtem ko je modernizem povezan z nesporno resnico, postmodernizem postavlja pod vprašaj osnove moči in čustveno manifestirane ideje, ki stojijo za tem, kar imenujemo resnica. Medtem ko modernizem vidi le en odgovor, postmodernizem vidi možnost več različnih odgovorov, pa tudi možnost, da včasih ni takojšnjega ali enostavnega odgovora.
Nastajajoči člani cerkve, običajno mladi in beli, iščejo globlji pomen v svetih spisih in postavljajo teološka vprašanja, kot je: »Kako vemo, da je to resnica?« in “Kako vemo, da se je to zgodilo?” Verjamejo, da upoštevanje Jezusovih naukov danes pomeni drugačne stvari kot pred več sto leti. Iščejo ustreznost in menijo, da je Sveto pismo mogoče in je bilo tolmačeno na različne načine. Nastajajoča cerkev verjame, da se mora krščanstvo ukvarjati z globalno perspektivo in ne le z razmišljanjem o moči belcev, srednjega razreda, status quo; nastajajoči člani cerkve vidijo, da je cerkev to storila tradicionalno.
Cerkveni služabniki pogosto nosijo kavbojke in med bogoslužjem dovolijo kitare in sodobno glasbo. Sodobna kultura nastajajoče cerkve je običajno precej neformalna in kavči pogosto zamenjajo klopi. Cilj večine nastajajočih cerkvenih kongregacij je komunikacijski slog iz oči v oči, pri katerem se vidi, da ima vsak član glas, ki ga je treba slišati.