Kaj je biološko orožje?

Biološko orožje je orožje, izdelano iz živih organizmov, ki je škodljivo za ljudi, živali ali pridelke. Uporaba takega orožja v vojskovanju je bila prepovedana z Ženevskim protokolom leta 1925, nadalje pa je bila omejena s Konvencijo o biološkem orožju in toksinih iz leta 1972. Podpisniki teh sporazumov naj ne bi proizvajali, skladiščili ali raziskovali biološkega orožja, čeprav so nekateri flagrantno prezrli te prepovedi in trdili, da se morajo zaščititi pred narodi, ki teh sporazumov niso podpisali.

Kot biološko orožje se lahko uporabijo vse vrste stvari, vključno z bakterijami, glivami in virusi. Praviloma je dober kandidat zlahka razpršen, izjemno robusten in smrtonosen tudi v majhnih odmerkih, po možnosti z dovolj dolgo inkubacijsko dobo, da lahko izpostavljeni ljudje pridejo v stik s tistimi, ki niso bili izpostavljeni, s čimer se zagotovi biološko orožje bo prodrlo globoko v narod ali vojsko. Večino biološkega orožja je mogoče tudi razpršiti, saj je to najučinkovitejši način dostave.

Medtem ko ljudje morda pomislijo na stvari, kot so orožja črne koze, ebola in antraks, ko slišijo izraz »biološko orožje«, je biološka vojna pravzaprav starodavna. Ljudje so v preteklosti pokazali veliko ustvarjalnost s škodljivimi biološkimi sredstvi. Asirci so na primer kontaminirali sovražnikove vodnjake z ergotom, da bi spodbudili halucinacije, medtem ko so Grki metali lonce, napolnjene s strupenimi kačami, na krov sovražnikovih ladij. Tatari so trupla žrtev kuge metali čez mestno obzidje, Britanci pa so Indijancem razdelili odeje, okužene s črnimi kozami.

Morda boste slišali tudi biološko vojskovanje, ki se imenuje “vojna kalčkov”, zaradi velikega števila klic, ki se uporabljajo za biološko orožje. Mnogi ljudje so močno kritizirali proizvodnjo in razvoj biološkega orožja, saj trdijo, da predstavlja resno nevarnost. Če bodo izpuščeni, ti organizmi ne bodo razlikovali med prijateljem in sovražnikom, prav tako pa bodo prekoračili meje ter onesnažili zrak, tla in vodo. Obstaja resna možnost, da bo epidemija divjala; če se na primer v Afganistanu sprosti gliva, ki uničuje pšenico, se bo hitro razširila po vsej Aziji.

Nekatere države so izrazile zaskrbljenost tudi glede varnosti objektov, kjer se izvajajo raziskave o takšnem orožju. Kršitev varnosti v takem objektu bi lahko na primer privedla do biološkega orožja v rokah teroristov, medtem ko bi neupoštevanje varnostnih protokolov lahko povzročilo izpust biološkega sredstva v okolico. Zaradi možnosti, da povzročijo resno škodo, se biološki agensi štejejo za orožje za množično uničevanje.