Pasijonska igra je dramatična predstava sojenja in smrti Jezusa Kristusa, ki se je zgodila v prvem stoletju našega štetja. Od zadnje večerje do križanja strastna igra poskuša dramatično predstaviti strast, ki jo je Kristus občutil v tem težkem času. Pasijonske igre obstajajo že stoletja, najstarejša pisana pasijonska igra pa sega v 1700. stoletje. Izvajajo se tudi po vsem svetu, pogosto z veliko pompa in del dolgoletne tradicije.
Ta upodobitev Jezusa tik pred njegovo smrtjo je tradicionalni del številnih krščanskih veroizpovedi. Običajno se v času velike noči izvajajo pasijonske igre. Veliki petek predstavlja dan, ko je bil križan, velikonočna nedelja pa dan, ko kristjani verjamejo, da je Jezus Kristus vstal iz groba.
Po Novi zavezi se je Jezusova aretacija zgodila v Getsemanskem vrtu po izdaji učenca Juda. Tempeljski stražarji so ga aretirali po zadnji večerji, med katero je imel zadnjo pridigo. Poncij Pilat je Kristusa nato obsodil na smrt, ga prebičal, nato pa obesil in križal med dva tatova.
Na splošno velja, da je Kristusovo križanje dejanski zgodovinski dogodek. Opisano je v vseh štirih evangelijih in potrjeno s sodobnimi viri. Ali je bil Božji Sin in/ali Mesija, ostaja predmet razprave v sodobni teologiji.
Igre s strastjo so včasih tarča kritik, če se upodobitev Judov šteje za sovražno. Tako je bilo, ko je Mel Gibson leta 2004 izdal film “The Passion of the Christ”. Gibson je režiral dramo in bil obtožen antisemitske pristranskosti.
Najdaljša pasijonska igra sega v leto 1634 v bavarski vasici Oberammergau. Predstava je ohranjena še danes, v uprizoritvi pa sodeluje več kot polovica prebivalcev mesta. Verjame se, da so se prebivalci mesta Bogu zavezali, da bodo vsakih deset let uprizorili igro, ki prikazuje Jezusovo življenje in smrt, če jih bo rešil pred bubonsko kugo. Ko se je stopnja umrljivosti začela umirjati, so prebivalci izpolnili zaobljubo in od takrat se vsakih deset let odvija strastna igra.
Beseda strast se uporablja za opis zelo močnih čustev do nečesa. Verjame se, da je Jezus Kristus med sojenjem in križanjem pokazal veliko strast, od tod tudi naslov dram. Njegovo močno prepričanje o odpuščanju je razvidno iz njegovih odpuščajočih besed s križa: »Oče, odpusti jim, ker ne vedo, kaj delajo«.