Kaj je iteracija?

Iteracija je korak v ponavljajočem se procesu ali posamezna stopnja ponavljajočega se zaporedja. V svoji prvi uporabi so iteracije ena sama popolna stopnja procesa, ki se v celoti ponavlja znova in znova. Ta uporaba je pogosta pri naravnih pojavih in matematiki – v bistvu pri vsakem sistemu, kjer se zaporedja pojavljajo spontano. Druga definicija je širša in opisuje ponavljajoče se situacije. Na primer, ponovitev proizvodnje se lahko nanaša na vse avtomobile določene znamke in modela, izdelane v enem letu; leta pred in pozneje sta ločeni ponovitvi istih procesov.

Temelj iteracije je ponavljanje. Da bi bil proces ponavljajoč, se mora ponavljati znova in znova. To je lahko le dolga serija posameznih dejanj ali pa je lahko skoraj neskončno zaporedje. V obeh primerih morajo biti ponovljena zaporedja enaka ali skoraj enaka; sicer so preprosto povezani pojavi.

Ko se iteracije nanašajo na ponavljajoč se proces, lahko opišejo vse, kar se zgodi, brez zunanje interakcije ali vpliva, vsakič. Primer te oblike ponovitve je revolucija planetov. Ko se Zemlja vrti okoli sonca, luna okoli Zemlje in Zemlja okoli svoje osi, se vse zgodi samodejno in brez napak. Medtem ko je bil čas, ko se ta proces ni dogajal in bo prišlo do točke, ko se bo ustavil, je zaporedje s človeškega stališča skoraj neskončno. Vsak od teh pojavov, kot je ena popolna rotacija okoli sonca, je ena ponovitev revolucije.

Druga definicija ima veliko širši obseg. V tem primeru je iteracija katero koli zaporedje, ki sledi za drugim zaporedjem, ki mu je podobno. Ta vrsta ponovitve je pogosta v proizvodnji in znanosti ter drugih situacijah, ki jih ustvari človek. V proizvodnji je iteracija ustvarjanje skupine izdelkov, ki je bila izdelana že prej ali bo narejena znova. Ni pomembno, kakšen je izdelek ali ali je vsaka različica izdelka popolnoma enaka, le podobna mora biti.

V znanosti je iteracija osnova eksperimentiranja. Ko se izvede poskus in se podatki zberejo in interpretirajo, je to ena ponovitev. Naslednji korak je, da pregledamo vse zbrane podatke in ugotovimo, kje je mogoče izboljšati metode ali spremeniti eksperimentalno hipotezo, da se prilagodi novim informacijam. Ko se poskus ponovi, pri čemer se prva stopnja uporablja kot osnova, je to druga ponovitev.