Trepljanje po hrbtu je fizični način posredovanja enega od mnogih sporočil. To je predvsem oblika pohvale – način, kako reči “dobro delo” ali “atta boy”. Lahko je to dejanje čestitke ali samo fizično intimen način, da rečemo »dobro opravljeno delo«. Pohvalo izraža drugače kot verbalno sporočilo in je način posredovanja fizične bližine ali intimne bližine.
Čestitke na atletskem dogodku se pogosto izkažejo kot trepljanje po hrbtu. Ta gesta se uporablja že od začetka športa – za praznovanje domačega teka, za čestitanje strelcu gola ali za praznovanje ulova. Je oblika pohvale s strani trenerja igralcu ali od igralca do igralca. Izraža fizično veselje, ki ga besede ne sprejmejo.
Uporabi ga lahko tudi oče, da spodbudi malodušnega sina ali vodja malodušnega privrženca. Božanje je lahko pomirjujoča oblika pohvale. Drug način, kako reči “atta boy,” lahko pobožanec reče, “dobi jih naslednjič.” Lahko se uporablja za pohvalo igralca, sina, prijatelja, soigralca ali kogar koli za dobro opravljeno, vendar neuspešno delo.
Trepljanje po hrbtu je lahko tudi način potolažitve nekoga, ki je žalosten, razburjen ali prizadet. Ni vedno pohvala, lahko pa je tudi tolažilna na ta način. Lahko je način, da rečete: »Tukaj sem zate« ali »Čuvam te za hrbet«, pa tudi kot oblika pohvale. Vse te oblike izražajo potrebo in pomen fizične intimnosti in ljubečega dotikanja.
Ta oblika pohvale ali tolažbe je lahko dobra izbira, ko besede niso potrebne ali praktične – kadar so besede preglasne ali čustvene. Lahko je samozavestna izmenjava med sicer nerodnim seznanjanjem ali komunikacija, ki je lažje razumljiva kot besede. Je pomirjujoča kot univerzalna oblika pohvale. Lahko je celo spodbuda samega sebe, kot v »Potrepljaj se po ramenu«.