Po vsej Evropi in Severni Ameriki je tradicionalno, da nevesta na sprejemu vrže svoj šopek, vse samske ženske pa tekmujejo v njegovem ulovu. Ženska, ki ujame šopek, naj bi bila naslednja, ki se bo poročila. Toda kako je nastal ta običaj?
V srednjeveški Evropi nevesta običajno ni pričakovala, da bo spet nosila svojo poročno obleko, obleka pa je veljala za srečo za druge ženske, kot nekakšen čar plodnosti. Po poroki so samske žene preganjale nevesto in ji strgale kose obleke, tako da je ostala v dronjah. Z leti so se poročne obleke podražile in postalo je tradicionalno, da jih ženske obdržijo, bodisi za spomin ali pa jih predajo hčerki za njen poročni dan.
Da bi gostom preprečili, da bi strgali poročno obleko, so neveste začele metati druge predmete kot motečo pozornost, med katerimi je bila tudi podvezica. Kasneje je šopek postal najbolj tradicionalno vržen predmet. Poročni šopek je še posebej primeren za to uporabo, saj rože simbolizirajo plodnost, kot hitro pokvarljive stvari pa niso nekaj, kar bi nevesta želela obdržati. Šopek je tudi varnejši predmet za metanje kot podvezica, saj so včasih znani neukrotljivi in nepotrpežljivi svatje poskušali nevesti vzeti podvezo, ko jo je še nosila.
Nekateri sodobni neveste in ženini ne marajo tradicije metanja šopka in ga bodisi spremenijo bodisi popolnoma opustijo. Metanje šopka je lahko neprijetno za neporočene gostje, ki se ne želijo poročiti ali se počutijo zaradi običaja na mestu. Tudi tekmovanje za ulov šopka lahko postane silovit stampedo. Nekatere neveste prireditev uprizorijo tako, da šopek ujame njihova deklica ali zaročena prijateljica. Drugi se odločijo, da bodo vsaki svoji družici podarili majhen šopek ali pa vsaki ženski na sprejemu podarili cvet iz poročnega šopka.