Prečni zlom se pojavi, ko se kost zlomi pravokotno na svojo dolžino. Ti prelomi so običajno zelo resni in jih mora zdraviti zdravnik, da se zagotovi pravilno celjenje. Po rentgenskem slikanju bo zdravnik po potrebi ponovno poravnal kost. Nekateri zlomi lahko zahtevajo operacijo in vse jih bo treba imobilizirati.
Rentgenski posnetek je običajno potreben po kateri koli vrsti zloma kosti, vključno s prečnim zlomom. Slike kosti omogočajo zdravnikom, da vidijo obseg poškodbe, pa tudi morebitne druge poškodovane kosti. Nekateri deli telesa, na primer podlaket ali spodnji del noge, imajo par kosti. Če je samo eden od njih zlomljen, je znan kot en zlom. Ko sta obe kosti zlomljeni, je znan kot sestavljen zlom.
Do zaprtega zloma pride, ko konci zlomljene kosti ne zlomijo kože. Včasih se lahko zlomljena kost prebije skozi kožo. To je znano kot odprt zlom in včasih bo zdravnik lahko ugotovil, ali gre za prečni zlom, preprosto s pogledom na konce kosti, ki štrlijo ven.
Ko zdravnik ugotovi obseg poškodbe, je treba konce zlomljenih kosti pogosto ponovno poravnati v prvotni položaj. V primeru zaprtega zloma se kosti običajno ponovno poravnajo tako, da se vrnejo na svoje mesto, pogosto s pomočjo rentgenskega slikanja. Pogosto je zelo boleča in lahko zahteva splošno anestezijo, zlasti pri otrocih.
Včasih je treba pri prečnem zlomu kosti ponovno poravnati med kirurškim posegom, ki je znan kot odprta redukcija. Med odprto redukcijo bo ortopedski kirurg naredil rez na koži v bližini zloma. Nato bo ročno premaknil kosti nazaj skupaj. Včasih je treba kosti držati na mestu s kovinskimi vijaki ali zatiči.
Ko so konci kosti ponovno poravnani, je treba območje imobilizirati. To običajno vključuje zasedbo. Območje bo zavito v material za ulivanje, ki se bo strdil in imobiliziral območje. Vlivanje je zelo pomembno, zlasti pri prečnem zlomu, ki lahko traja mesece, da se zaceli.
Pred odpustom iz bolnišnice bolnik pogosto dobi recept za zdravila proti bolečinam, pa tudi navodila, kako skrbeti za gips. Odlitek mora biti suh, da preprečite rast nekaterih bakterij in gliv. Prav tako je pomembno, da se na območje ne nalaga teža. Na primer, če se bolnik zdravi od sestavljenega prečnega zloma spodnjega dela noge, naj po njem sploh ne hodi. To bi lahko upočasnilo čas celjenja.