Kapaciteta lobanje je merilo volumna notranjosti lobanje. Ta izraz se uporablja za vretenčarje, ki imajo lobanjo in možgane. Volumen lobanje se pogosto uporablja kot splošna ocena velikosti možganov vretenčarjev. Merjenje zmogljivosti lobanje samo po sebi ne more prepoznati poškodb ali nenormalnosti v možganih, razen če te poškodbe povzročijo znatno otekanje možganov in ekstremno deformacijo lobanje z razširitvijo. Eden od primerov, v katerih se ta volumen lahko uporabi za diagnosticiranje težav, je, če pride do hidrocefalusa ali tekočine v možganih, ker prisotnost tekočine pogosto povzroči znatno otekanje možganov in lobanje.
Merjenje lobanjske kapacitete se običajno opravi tako, da se lobanja napolni s številnimi majhnimi predmeti vnaprej določene prostornine, ugotovi, koliko predmetov napolni lobanjo, in izračuna celotno kapaciteto. Najprimernejši medij za ta izračun so kroglice ali majhne kovinske kroglice, kot je strelna žogica. Ta metoda ne daje natančne meritve prostornine, vendar če so posamezni kosi, ki se uporabljajo za polnjenje lobanje, dovolj majhni, je mogoče narediti razumno natančno oceno. Ker se lobanje odraslih ljudi ne razlikujejo veliko po velikosti, je majhna stopnja napake redko pomembna.
Trenutno poteka razprava o tem, ali je večja lobanjska zmogljivost povezana z višjo inteligenco, vendar na to temo ni dokončnega odgovora. To ni posledica pomanjkanja raziskav, temveč pomanjkanja pravega soglasja. Tako pri vrstah hominidov kot samo pri ljudeh so bile izvedene študije, ki prepričljivo trdijo, da je zmogljivost lobanje pomemben pokazatelj inteligence, druge študije pa uspešno trdijo, da ni. Zaradi nasprotujočih si podatkov, kot je ta, trenutno ni mogoče doseči trdnega zaključka.
Najpogostejši konteksti, v katerih je mogoče slišati argumente o prednostih lobanjske zmogljivosti, so povezani s študijami različnih vrst hominidov in meritvami človeškega IQ. Kljub odsotnosti jasnega soglasja o pomenu te meritve obstajajo številne ugledne znanstvene študije, ki lahko veljavno podpirajo razumna stališča. Vse te študije imajo eno soglasje, to je, da volumen lobanje ne vpliva neposredno na osebnost, temperament ali nagnjenost k določenim talentom ali vedenju. Takšne vzročne povezave so bile večkrat ovržene, saj so poleg velikosti lobanje vedno v igri še drugi dejavniki, predvsem stanje in plastičnost samih možganov.