Podolgovata medula skupaj s spodnjo oljko, piramidami in mostom sestavlja območje možganov, znano kot možgansko deblo. Ta regija je odgovorna za procese avtonomnega živčnega sistema, ki nadzorujejo srčni utrip, dihanje, občutljivost na bolečino, bruhanje in vazomotorne reflekse. Kot del možganskega debla, ki povezuje most s hrbtenjačo, bi podolgovato medulo zlahka zamenjali za hrbtenično tkivo, če ne bi bilo ločenih piramidnih struktur na njegovih straneh. Podolgovata medula je pretežno sestavljena iz bele in sive snovi; prav tako hrani komunikacijske poti, ki prenašajo sporočila med hemisferami, pa tudi med možgani in hrbtenjačo. Glede na to, da celotna struktura meri manj kot 1.2 palca (3 cm) v dolžino, posamezne funkcije večine njenih mikroskopskih elementov niso dobro razumljene.
Obločno oblikovana vlakna prečkajo celotno zgornjo polovico podolgovate medule. Najdemo jih tako globoko v meduli kot na njeni površini. Najpogostejša so najgloblja vlakna, ki povezujejo jedra funiculus gracilis, funiculus cuneatus in restiformno telo z raphe.
Rafe najdemo tik nad piramidami v središču podolgovate medule. Sestavljen je iz goste mešanice nevronov in živčnih vlaken. Njegova vlakna se raztezajo v številnih smereh, od katerih se nekatera povezujejo z dnom četrtega prekata.
Četrti prekat se včasih šteje za najnižji del ponsa, lahko pa se šteje tudi za najvišji del podolgovate medule. V njem najdemo hipoglosalno jedro in dvoznačno jedro ter izvorno točko hipoglosnega in glosofaringealnega pomožnega živca. Ta struktura v obliki diamanta ima tla in streho. Streho tvori medularna vela, tla pa sestavljata romboidna fossa in formatio reticularis.
Formatio reticularis je nenavadna struktura, ki jo najdemo za oljko in piramidami. Sestavljen je iz snopov živčnih vlaken, razporejenih med seboj pod kotom 90 stopinj. Povezujejo se z oljko, hrbtenjačo, funiculus cuneatus in funiculus gracilis.
Sivo snov najdemo v celotnem lateralnem delu medule. V njem leži veliko število vitalnih jeder, ki se uporabljajo za prenos senzoričnih informacij iz perifernega živčnega sistema. Siva snov vsebuje tudi veliko lobanjskih živcev.