Paranoja je duševno stanje, v katerem je oseba nenehno sumljiva ali nezaupljiva do drugih ljudi in situacij. Lahko ga povzročijo številni različni dejavniki, vključno z zlorabo substanc, visokim stresom ali čustvenimi ravnmi ter genetskimi nagnjenji. Človekova paranoja je lahko tudi posledica osnovne duševne bolezni, kot je shizofrenija ali druga osebnostna motnja. Na voljo je več vrst zdravljenja paranoje, čeprav se lahko ljudje težko držijo svojih načrtov zdravljenja zaradi zanikanja težav in neutemeljenega nezaupanja do zdravnikov in terapevtov. Možnosti zdravljenja paranoje vključujejo psihoterapijo, terapijo za spreminjanje vedenja, sprostitvene tehnike in antipsihotična zdravila.
Najpogostejša oblika zdravljenja paranoje je psihoterapija. Posamezniki se lahko udeležijo srečanj z licenciranim psihologom ali svetovalcem, da razpravljajo o svojih težavah in razvijejo strategije za njihovo premagovanje. Vendar je običajno, da se pacienti počutijo prestrašeni do svetovalcev in nočejo govoriti o osebnih vprašanjih. Cilj strokovnjaka za duševno zdravje je sčasoma zgraditi zaupanje s pacientom, tako da lahko odkrito spregovori o težavah in ovirah. Svetovalec ustvari sproščujoče, vabljivo vzdušje, da se pacient počuti udobno.
Psiholog bi lahko poskušal odkriti naravo paranoje osebe z intervjuji, tehnikami prostih asociacij in terapijo za spreminjanje vedenja. Posameznik običajno dobi priložnost, da razloži svoje nezaupljive občutke in spregovori o situacijah, v katerih se najverjetneje pojavijo paranoidno vedenje. Svetovalec pomaga pacientu prepoznati negativna vedenja in spoznati, da so njegovi sumi zelo neutemeljeni. Z intenzivnim spreminjanjem vedenja lahko pacient razvije zdrave meje, se nauči obvladovati kritike in občutke dvoma ter začne zaupati drugim ljudem.
V mnogih primerih so paranoični občutki simptom druge duševne bolezni ali težave z zlorabo substanc. Paranoja je pogosta pri ljudeh s shizofrenijo, mejno osebnostno motnjo, depresijo in shizoafektivno motnjo, pa tudi pri tistih z dolgo zgodovino uživanja drog. Zdravniki in psihiatri lahko predpišejo zdravila, kot so antipsihotiki in antidepresivi, za zdravljenje osnovnih vzrokov paranoje. Medicinski strokovnjaki pogosto predlagajo, da se posamezniki s težavami z zlorabo substanc naučijo vzdržati se prepovedanih drog in alkohola, obiskujejo skupinske terapije in govorijo s svetovalci.
Mnogi ljudje ugotovijo, da morajo za obvladovanje kroničnih težav opraviti dolgotrajno zdravljenje paranoje. Kadar je bolnik pripravljen sodelovati s strokovnjaki za duševno zdravje in zdravstvenimi delavci, je nadaljnje zdravljenje paranoje običajno učinkovito pri lajšanju simptomov in omogoča boljšo kakovost življenja. Ko občutki tesnobe in suma izginejo, ljudje na splošno ugotovijo, da lahko začnejo graditi zdrave osebne in poklicne odnose.