Ohashiatsu® je terapevtska praksa, ki je povezana s Shiatsu masažo, vendar vključuje vadbo, samoizboljšanje in meditacijo. Okrepil naj bi telo, popravil držo in izboljšal duha. Na podlagi načela, da je Ki (energijo) mogoče regenerirati in ponovno uravnovesiti, da praktikuju damo bolj osredotočen in revitaliziran energetski sistem, tipična vadba Ohashiatsu® vključuje raztezanje, meditacijo, tehnike masaže, podobne Shiatsu, in rotacijo okončin. Masažo Ohashiatsu® poučujejo na različnih inštitutih v ZDA, Evropi in Latinski Ameriki.
Tehniko je izumil tradicionalni japonski zdravilec Ohashi, ki je znan po tem, da je na Zahod prinesel vzhodne holistične meditacijske in masažne prakse, zlasti v ZDA, kamor je prispel leta 1970 po diplomi na univerzi Chuo v Tokiu na Japonskem. Njegova praksa je rasla skozi sedemdeseta leta 1970. stoletja, kar mu je omogočilo, da svoje veščine in znanje prenese na svoje študente. Svoje študente je poučeval na seminarjih ali z različnimi knjigami in videokasetami, ki jih je ustvaril za širjenje filozofije Ohashiatsu®. Njegov najbolj prodajani priročnik se imenuje Shiatsu Naredi sam.
Pričakuje se, da bo tipična seja Ohashiatsu® olajšala številne sodobne bolezni, vključno z utrujenostjo, napetostjo, bolečinami v sklepih, glavoboli in tesnobo. Njegov cilj je pomagati stranki doseči napredno stopnjo sprostitve, ki naj bi olajšala boljšo povezavo med telesom, umom in duhom. Do tega pride tako, da subjekt leži na tleh ali masažni mizi, medtem ko praktik Ohashiatsu® manipulira, raztegne in pritiska na klientove energijske meridiane. Uspešna seansa bo stranki omogočila nekaj katarze slabe energije, pomlajevanje dobre.
Ena od glavnih razlik med Ohashiatsu® in običajnim shiatsujem in pravzaprav drugimi masažnimi tehnikami na splošno je, da Ohashiatsu® temelji na filozofiji vzajemnosti in vzajemnosti med maserjem in masiranim. Energija naj bi prehajala v obe smeri in vzbujala ravnovesje in harmonijo tako med izvajalcem kot klientom.
Kot številne masaže in alternativne terapije je Ohashiatsu® pridobil na priljubljenosti od Ohashijeve uvedbe prakse. V njej naj bi se celo nabrali znani zagovorniki metode, vključno z Lizo Minelli, Ralphom Laurenom in dr. Henryjem Kissingerjem.