Oftalmična arterija je odgovorna za distribucijo oksigenirane krvi v možganske ovojnice, orbitalne strukture in predel obraza. Izvira na distalni notranji karotidni arteriji in se odcepi na manjše arterije, kot so mrežnična, solzna, supraorbitalna in etmoidna arterija. Obstrukcija znotraj očesne arterije lahko povzroči poškodbe mrežnice in lahko povzroči nenadno in hudo izgubo vida.
Velike arterije glave in vratu so znane kot notranje karotidne arterije, iz katerih izhaja očesna arterija. Je prva veja, ki se odcepi od notranje karotidne arterije, bodisi tik pred ali v večini primerov takoj po tem, ko zapusti kavernozni sinus, ki se nahaja na dnu lobanje. Oftalmična arterija pomaga pri oskrbi s krvjo orbitalnih struktur, kot so oči, veke in ekstraokularne mišice; možganske ovojnice, ki so membrane možganov in hrbtenjače; ter predel nosu in obraza.
Prva arterija, ki se odcepi od očesne arterije, je osrednja mrežnična arterija, ki potuje znotraj vlaknaste membrane tik pod vidnim živcem in oskrbuje mrežnico s krvjo. Sledijo zadnje ciliarne arterije, ki se odcepijo za oskrbo žilnice s krvjo, in solzna arterija, ki potuje vzdolž lateralne rektusne mišice, da oskrbi sluznico, ki prekriva beločnico. Solzna arterija dovaja kri tudi do vek in solzne žleze, ki je odgovorna za nastajanje solz.
Druge arterije, ki se odcepijo od oftalmične arterije, so zadnja in sprednja etmoidna arterija. Posteriorna etmoidna arterija oskrbuje s krvjo zadnje etmoidne sinuse, ko se razveja v nos skozi zadnji etmoidalni kanal, sprednja etmoidna arterija pa oskrbuje sprednje in srednje etmoidne sinuse. Obe arteriji sta odgovorni tudi za oskrbo možganskih ovojnic s krvjo. Supraorbitalna arterija prenaša kri v čelni sinus, v lasišče ter v mišice in kožo na čelu.
Vsaka vrsta ovire, kot je krvni strdek, ki blokira ali zmanjša pretok krvi v očesni arteriji, lahko vpliva na vid. Odvisno od tega, kako resna je ovira, lahko povzroči zamegljen vid ali začasno ali trajno izgubo vida. Fluoresceinska angiografija, ki je rentgenski žarek krvnega obtoka, lahko pomaga odkriti oviro, preden povzroči resno škodo. Med tem postopkom se raztopina natrijevega fluoresceina injicira v kri in ji sledi, ko pride do mrežnice, da ugotovi, ali obstaja ovira.