Etnofarmacija je študija o tem, kako se na različna zdravila gledajo in uporabljajo v družbi. Čeprav se etnofarmacija osredotoča na tradicionalna ali ljudska zdravila, ki se uporabljajo v družbi, se ozira tudi na sodobnejše farmacevtske uporabe. Etnofarmacevti preučujejo izvor farmacevtskih izdelkov, ne glede na to, ali so iz naravnih ali umetnih elementov, da bi ugotovili, kako jih je skupina sprejela kot medicinsko koristne. Prav tako preučujejo, kako se zdravila dajejo ljudem v družbi in kako učinkovita so zdravila v boju proti različnim zdravstvenim stanjem.
Študentje etnofarmacije se morajo naučiti dinamike družbe, ki jo študirajo, da bi bolje razumeli, kako družba kot skupina gleda na različne farmacevtske tretmaje. To pomeni, da etnofarmacevti preučujejo splošno prehrano in medicinsko prakso skupine. Verska prepričanja preučujejo tudi etnofarmacevti, saj ta prepričanja oblikujejo dojemanje različnih farmacevtskih izdelkov ter kako in kdo jih uporablja.
Večina etnofarmacije se osredotoča na ljudska ali tradicionalna farmacevtska zdravila, ki jih uporablja družba. Ta zdravila so običajno pred uvedbo sodobne medicine v skupino in se pogosto zanašajo na surove ali minimalno predelane organske materiale, kot so korenine ali listi. Nekateri etnofarmacevti gledajo, kako sodobne družbe dojemajo in uporabljajo visokotehnološke farmacevtske izdelke, ki so lahko izdelani iz kombinacije naravnih in umetnih materialov. Kako tržne kampanje obkrožajo distribucijo ali prodajo sodobnih farmacevtskih izdelkov, preučujejo tudi etnofarmacevti.
Etnofarmacevt tudi kategorizira in proučuje materiale, iz katerih so izdelana zdravila. To lahko vključuje prepoznavanje redkih ali regionalnih rastlin, prisotnost mineralov, ki jih najdemo v materialih, ki se uporabljajo pri proizvodnji farmacevtskih izdelkov, ali kateri koli drugi material, ki je del končnega farmacevtskega izdelka. Kategorizacija farmacevtskih materialov lahko pomaga drugim farmacevtom, ko iščejo materiale, ki so učinkoviti v boju proti določenim zdravstvenim stanjem.
Vsa zdravila se ljudem v družbi ne dajejo na enak način, etnofarmacija pa preučuje, kako in zakaj. Nekatera zdravila se v družbah dajejo samo peroralno, bodisi kot del pijače, hrane ali v obliki tablet. Druga zdravila se lahko dajejo s sežiganjem in vdihavanjem snovi ali z nanosom neposredno na kožo, namesto da bi jo zaužili. Etnofarmacevti skušajo razumeti, ali so določene koristi izpeljane iz posebnih načinov dajanja.
Sociološko teorijo uporabljajo etnofarmacevti, ko preučujejo, kako družba gleda na uporabnost različnih farmacevtskih izdelkov. To vključuje razumevanje, kako družbene vrednote in stališča vplivajo na zaznane koristi v primerjavi s tveganji ali stranskimi učinki uporabe določenega zdravila za zdravljenje zdravstvenih stanj. Etnofarmacija ne meri le zaznav, vključuje tudi merjenje stopnje učinkovitosti različnih farmacevtskih izdelkov. Merjenje učinkovitosti farmacevtskih izdelkov pomaga farmacevtom, ko si prizadevajo najti kombinacije materialov, ki lahko učinkovito pomagajo ljudem z različnimi zdravstvenimi težavami.