Tradicionalne psihoterapevtske metode pogosto vključujejo raziskovanje preteklih vprašanj in odnosov ter trenutnih situacij in se počasi razvijajo proti pogosto nedefiniranemu cilju. Terapija, osredotočena na rešitve, imenovana tudi kratka terapija, osredotočena na rešitve (SFBT), je poenostavljena oblika psihoterapije, ki se osredotoča na trenutne probleme in rešitve. Ta vrsta terapije je ponavadi kratka in se lahko celo zaključi v treh do šestih sejah.
Konvencionalne psihoterapije imajo lahko različne oblike, odvisno od sloga posameznega terapevta. Osrednji del procesa je v mnogih primerih poglobljen pregled preteklosti, analiza, diagnoza in zdravljenje. Izraz “svetovanje” se pogosto uporablja zamenljivo s psihoterapijo.
Terapija, osredotočena na rešitve, se močno razlikuje od nekaterih teh konvencionalnih psihoterapevtskih tehnik. Pri terapiji, osredotočeni na rešitve, se stranke namesto na pretekle dogodke in reševanje problemov osredotočajo na gradnjo rešitev in predvidevanje želene prihodnosti. Stranke sodelujejo s terapevtom, da najdejo način, kako to vizijo prihodnosti s spremembo uresničiti.
Na začetku terapije, osredotočene na rešitve, lahko svetovalec pomaga stranki pri vizualizaciji prihodnosti, ki ne vsebuje trenutnih težav. Naslednji koraki lahko vključujejo ugotavljanje dejavnikov, ki so trenutno del strankinega življenja in so tudi del njegove vizije prihodnosti. Ti dejavniki so gradniki za doseganje končnega cilja.
Stranka in svetovalec skupaj določita realne, merljive cilje. Na naslednjih srečanjih bo terapija najverjetneje vključevala oblikovanje korakov k doseganju teh ciljev in doseganju želene prihodnosti. Kot izhaja iz njenega imena, ta oblika terapije temelji na iskanju rešitev za trenutne težave.
Pogosto bo stranka ugotovila, da bo ključ za rešitev prejšnje težave pomagal pri njegovi trenutni situaciji. Terapevt lahko stranki pomaga tudi pri iskanju situacije, v kateri bi se lahko pojavila težava, a se iz nekega razloga ni. Ugotavljanje razlogov, zaradi katerih smo se izognili težavi, lahko pomaga pri iskanju rešitev za trenutno težavo.
Pri terapiji, osredotočeni na rešitve, lahko klient pričakuje, da bo terapevt postavil številna vprašanja. Ta vprašanja se bodo pogosto osredotočila na sedanjost in prihodnost in bodo pomagala usmerjati stranko k prepoznavanju načinov za reševanje težav. Na splošno bo terapevt nekonfrontacijski. Interakcije bodo pozitivne in brezplačne.
Terapevt bo z zelo specifičnimi vprašanji skušal stranki pomagati pri vpogledu v problem, iskanju strategij obvladovanja in učenju sledenja napredku. Med sejo si lahko terapevt in klient vzameta odmor, da razmislita o tem, kaj se je zgodilo in kaj je bilo razkrito. Ta metodologija, ki spodbuja k razmišljanju, spodbuja proces sprememb.
Eno glavnih orodij terapije, osredotočene na rešitve, je »čudežno vprašanje«. V tej poizvedbi bo terapevt zastavil vprašanje, ki je zasnovano za iskanje izvedljive in učinkovite rešitve. Stranka bo pozvana, naj si predstavlja, kako bi se počutil, če bi se zbudil in ugotovil, da je njegova težava izginila. To vprašanje vodi v raziskovanje, katere korake bi stranka naredila in kakšne spremembe bi lahko opazili, če bi se ta »čudež« zgodil.