Neigong – znan tudi kot nei kung, neigung ali nae gong – izvira iz Kitajske in se nanaša na sklop dihalnih, meditativnih in duhovnih vaj, katerih cilj je spodbujanje miru, sprostitve in zavestnega gibanja. Ta praksa je usmerjena v povezovanje diha z gibanjem, razvijanje zavedanja o gibanju telesa in popolno sprostitev vseh napetosti v telesu. Čeprav obstajajo podobnosti med gibi neigonga in qigonga, je glavna razlika v tem, da se qigong osredotoča na energijsko delo ali gojenje qi-ja, medtem ko se neigong šteje za notranjo prakso, ki se osredotoča na elastičnost telesa.
Pogosta oblika neigonga je “navijanje svile”, ki se nanaša na vrsto spiralnih gibov, ki naj bi posnemali proces pajka, ki vrti mrežo. Te vaje uporabljajo mešanico premikanja teže v nogah z zasučnim gibom telesa, ki izvira iz trupa in sega navzven do rok. Izhodiščna točka teh gibov v spodnjem delu trupa se imenuje tudi dantian, energetska točka, ki se nahaja v spodnjem delu trebuha med rebri in diafragmo. Dantian lahko ohlapno prevedemo kot »polje eliksirja« in naj bi predstavljal rezervoar notranje moči, ki zagotavlja tako duševno kot fizično ravnovesje in stabilnost.
Čeprav neigong temelji na sprostitvi in subtilnem gibanju, lahko pridobivanje pretočnosti s temi gibi postane močna borilna veščina, nekatere tehnike neigonga dihanja in osredotočanja pa se pogosto poučujejo v šolah borilnih veščin baguzahang in xingyiquan. Velika borilna prednost te prakse je zmanjšanje časa zamika oziroma časa, ki preteče med zavestno voljo do gibanja in dejanskim gibanjem telesa. Verjame se, da imajo napredni vadeči močno skrajšan čas zamika, kar poveča njihovo sposobnost zadajanja ali izogibanja udarcem, jim omogoča, da spremenijo svoje borbene tehnike hitreje kot njihov nasprotnik, in jim daje možnost, da iz majhnih gibov izdajo veliko moč.
Neigong včasih primerjajo z indijskim sistemom joge, ker se verjame, da oba sistema delujeta tako na telo kot na notranji duh in prinašata podobne koristi. Fizično neigong povečuje gibljivost sklepov in spodbuja pravilno poravnavo, zvijalni gibi, ki so običajni za vaje, pa naj bi razstrupljali organe. Mentalno naj bi koncentracija in samozavedanje, ki sta potrebna v tej praksi, povzročila globoko zavedanje telesnih funkcij, dolgoletni praktiki pa trdijo, da se zavedajo krvnega obtoka, peristaltike in subtilnih gibov mišic ter izboljšanja miru in notranje harmonije.