Risperidon je antipsihotično zdravilo, ki ga lahko zdravnik predpiše za zdravljenje številnih psihiatričnih stanj. To zdravilo spada v skupino zdravil, znanih kot atipični antipsihotiki ali antipsihotiki druge generacije, zato ga je treba jemati pod vodstvom zdravnika. Obstaja nekaj potencialno resnih nevroloških neželenih učinkov, povezanih s tem zdravilom, o katerih se je pomembno posvetovati z zdravnikom pred začetkom ali prenehanjem zdravljenja.
To zdravilo deluje na kemijo bolnikovih možganov. Medtem ko se uporablja predvsem za zdravljenje psihoze pri bolnikih s stanji, kot sta shizofrenija ali bipolarna motnja, je lahko včasih koristen tudi za bolnike z avtizmom s hudo razdražljivostjo in nihanjem razpoloženja ter bolnike z nekaterimi oblikami depresije in Tourettovega sindroma. To zdravilo ni varno za uporabo pri starejših odraslih s simptomi demence, saj lahko povzroči zaplete.
Bolniki, ki jemljejo risperidon, imajo ponavadi težave s termoregulacijo in se lahko hitro prehladijo ali pregrejejo. Prav tako so bolj občutljivi na sonce in imajo lahko neželene učinke, kot sta zaspanost in omotica. Zaradi občutljivosti na sonce so bolniki bolj nagnjeni k opeklinam, zato je pomembno, da nosite ustrezno zaščito na prostem med jemanjem tega zdravila in še nekaj tednov po jemanju, da se prepričate, da popolnoma očisti sistem.
Nevrološko je risperidon povezan s stanjem, imenovanim tardivna diskinezija, pri kateri lahko bolnik začne doživljati nenadzorovane nehotene gibe. Te morda ne bodo izginile po prenehanju jemanja zdravila. Bolniki lahko doživijo tudi druge nevrološke simptome, kot so odrevenelost, slab motorični nadzor in bolečine v živcih. Pomembno je, da se o njih pogovorite z zdravnikom takoj, ko se pojavi, da se pogovorite o možnostih za njihovo obvladovanje, vključno s prehodom na drugo zdravilo.
To zdravilo je treba jemati natančno po navodilih in ga ne smete deliti z drugimi. Študije o nosečnicah in doječih ženskah, ki so jemale to zdravilo, niso bile prepričljive, zato se morajo ti bolniki o možnih tveganjih in koristih pogovoriti s porodničarjem, preden začnejo zdravljenje z risperidonom. Odmerki za otroke so drugačni kot za odrasle, študije o uporabi zdravila pri otrocih pa so tudi nepopolne, zato je pri pediatričnih bolnikih pomembna previdnost.
Bolnik lahko skupaj z risperidonom jemlje druga zdravila. Pomembno je razkriti vsa zdravila, ki se trenutno uporabljajo, da lahko zdravnik ugotovi morebitne konflikte z zdravili. Morda je mogoče tudi zmanjšati porabo zdravil tako, da spremenite bolnikove recepte, zmanjšate tveganje za škodljive interakcije z zdravili in olajšate, da se bolnik spomni, da jemlje zdravila.