Zdravljenje bulimije je odvisno od resnosti bulimije in od tega, kako dolgo se je bulimija pojavljala. To motnjo je lahko težko diagnosticirati zaradi bolnikov povprečne teže, v nasprotju z bolniki z anoreksijo, ki so bistveno pod telesno težo. Obstajajo različne vrste zdravljenja bulimije, kot so zdravila in psihoterapija. Na voljo so tudi alternativna medicina, kot sta hipnoterapija in vitamini.
Pri zdravljenju bulimije se uporabljajo zdravila, kot so antidepresivi in stabilizatorji razpoloženja. Uporabljali so se na primer antidepresivi, kot so fluoksetin (Prozac), sertralin (Zoloft), bupropion (Wellbutrin), desipramin in imipramin. Poleg tega so bili uporabljeni stabilizatorji razpoloženja, kot so topiramat, litij in valprojska kislina, kjer druga zdravljenja ne uspejo. Ondansetron in baklofen sta bila uporabljena tudi pri zdravljenju bulimije.
Psihoterapija za bulimijo je običajno kognitivno vedenjska terapija (CBT), ki je usmerjena v reševanje čustvenih izzivov, s katerimi se soočajo bulimiki. Ljudje z bulimijo imajo pogosto težave pri obvladovanju svojih čustev. Prehranjevanje je čustveno sproščanje, kar pomeni, da se ljudje lahko napijejo ali bruhajo v trenutkih, ko so razburjeni, pod stresom ali depresivni.
Kognitivno vedenjska terapija (CBT) kot zdravljenje bulimije pomaga bolniku pri soočanju s stresorji in ustavi cikel prenajedanja in čiščenja, da se lahko nadaljuje normalno prehranjevanje. Terapija se osredotoča tudi na spreminjanje nezdravih prepričanj, ki se nanašajo na obliko telesa in dieto, ter pomaga pacientu razumeti, da lastna vrednost ne sme temeljiti na telesni teži ali obliki. Obravnavajo se tudi posebna čustvena vprašanja, ki so podlaga za bulimijo, kot so na primer težave v odnosih, občutki osamljenosti, zgodovina zlorabe, zgodovina doživljanja drugih travm, življenjske spremembe ali sodelovanje v dejavnosti ali karieri, ki poudarja fizično videz in zaradi česar se bolnik počuti stresno ali depresivno. Terapija pomaga bolniku, da se nauči ustreznih strategij obvladovanja, da prepreči ponovitev.
Hipnoza se uporablja v nekaterih primerih za zdravljenje bulimije. Hipnoza vključuje sprostitev, uporabo podob in uporabo pozitivnih predlogov. V primerih bulimije so povezana psihološka vprašanja, hipnoza pa je eden od načinov za obhod zavestnega uma in obravnavanje podzavesti, da bi ozdravili bolnika.
V pomoč je abstinenca od zlorabe substanc in neuživanja cigaret. Uživanje prehrane, ki ne vsebuje alkohola, rafiniranega sladkorja, kofeina, bele moke, prekomerne soli, ojačevalcev okusa in mononatrijevega glutamata, naj bi ustavilo prenajedanje. Poleg tega so poročali, da jemanje vitaminov, kot so vitamin C, cink in vitamin B, pomaga pri ustavljanju bulimije.
Opozoriti je treba, da je možno, da se zaradi bulimije razvijejo dodatne zdravstvene težave, kot sta dehidracija ali trganje v požiralniku. Če se pojavijo dodatne zdravstvene težave, bi bilo potrebno, da bolnik ostane za določen čas v bolnišnici ali odide v posebno ambulanto za motnje hranjenja. Dejansko lahko okrevanje po bulimiji včasih traja dlje, kot je bilo pričakovano, in lahko pride do ponovitve. Za bolnika je pomembno, da ne obupa, in če se bolnik v katerem koli trenutku zdravljenja počuti malodušnega ali samomorilnega, se je treba nemudoma obrniti na zdravnika.