Karotidni stent je medicinski pripomoček, ki se vstavi v karotidno arterijo, da drži odprto blokirano karotidno arterijo. Stent, običajno izdelan iz žičnate mreže, je med premikanjem skozi arterijo ozek in zožen. Ko ga zdravnik usmeri na svoje mesto, se razširi v votlo cev, ki omogoča pretok krvi v možgane. V medicinski skupnosti se razpravlja o tem, ali je kopičenje karotidnih plakov bolje obvladovati s karotidnimi stenti ali s kirurško odstranitvijo.
Karotidne arterije se nahajajo na vsaki strani vratu. Dve karotidni arteriji se začneta pri prsni aorti in segata do dna lobanje, kjer se vsaka arterija razveja na notranjo in zunanjo karotidno arterijo. Sčasoma se lahko te arterije zamašijo z oblogami in povzročijo možgansko kap. Pred odobritvijo karotidnega stenta Ameriške uprave za hrano in zdravila (FDA) je bil edini drugi kirurški poseg za pomoč bolnikom v ZDA z blokiranimi karotidnimi arterijami kirurška odstranitev plaka.
Zdravnik lahko izvede angioplastiko, da pripravi arterijo za karotidni stent. Majhen balon se manevrira skozi arterije, dokler ni na mestu na območju z nabiranjem plaka. Zdravnik napihne balon, potisne plak ob stene arterije in ustvari širšo odprtino v arteriji. Nato se balon odstrani in karotidni stent se premakne na svoje mesto. Stent deluje kot trajni balon, ki drži plak pritisnjen na steno arterije in omogoča prost pretok krvi skozi arterijo.
Pacient je običajno buden tako zaradi balonske angioplastike kot tudi zaradi namestitve karotidnega stenta. Zdravnik uporablja živo fluoroskopsko slikanje za vodenje balona in stenta. Celoten postopek običajno traja od ene do dveh ur. Pacient s karotidnim stentiranjem ima manj kirurških poškodb kot pri karotidni endarterektomiji, ki je kirurška odstranitev karotidnega plaka. Postavitev karotidnega stenta vključuje manjši rez in manj anestezije kot karotidna endarterektomija.
Obstajajo tveganja, povezana s karotidnim stentiranjem. Med namestitvijo stenta se lahko kosi plaka odlomijo in povzročijo možgansko kap. Stent lahko spodbudi nastanek krvnih strdkov in poveča tveganje za možgansko kap. V študiji iz leta 2010 so imeli bolniki s karotidnimi stenti večje tveganje za možgansko kap ali smrt v primerjavi z bolniki, ki so bili podvrženi karotidni endarterektomiji. Ista študija pa je pokazala, da so imeli bolniki s stentom dolgoročno manjše tveganje za srčni napad.
Vsi bolniki niso primerni kandidati za karotidno stentiranje. Postopek ni priporočljiv za bolnike s popolnoma zamašenimi arterijami ali tiste, ki so že doživeli možgansko kap. Tudi bolniki s pričakovano življenjsko dobo manj kot dve leti ali tisti z nepravilnim srčnim utripom niso primerni kandidati za karotidno stentiranje. V teh situacijah se lahko zdravnik odloči za izvedbo karotidne endarterektomije.